Še pred kratkim je pod okriljem založbe Pivec izšla njegova zbirka kratkih zgodb Poper po pudingu, pri LUD Literatura pa je v kratkem napovedana še zbirka Panova piščal.

Josip Osti se je rodil 19. marca 1945 v Sarajevu, kjer je diplomiral na Filozofski fakulteti. Bil je urednik študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in Društva pisateljev BiH-a, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije in urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina ter predsednik Društva književnih prevajalcev BiH-a.

Leta 1990 je sledila selitev v Slovenijo, kjer je deloval kot svobodni umetnik. Za svoj dom si je izbral Tomaj, kjer je živel tudi njegov najljubši pesnik Srečko Kosovel, navajajo Primorske novice na svoji spletni strani.

Odločitev za slovenščino kot najpogumnejša odločitev
Ostijev opus, ustvarjen v jeziku spominov – kot je poimenoval svojo bosanščino hrvaške provenience – in od leta 1995 v slovenščini, obsega več kot 20 pesniških zbirk, pet proznih in 14 knjig esejev in literarnokritiških besedil. Odločitev za pisanje v slovenščini je opredelil za svojo najpogumnejšo odločitev. Okoli 40 njegovih knjig je bilo prevedenih v druge jezike.

Sorodna novica Josip Osti: Poper po pudingu

Med njegovimi pesniškimi zbirkami so med drugim Barbara in barbar, Sarajevska knjiga mrtvih, Salomonov pečat, Jutranjice, večernice in Tomajski vrt.

Množica literarnih nagrad
Za Kraškega narcisa, svojo prvo knjigo v slovenščini, so ga leta 1999 ovenčali z Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Za zbirko Vse ljubezni so nenavadne je leta 2006 prejel Jenkovo nagrado. Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje literarno in prevajalsko delo, je tudi nagrada vilenica na mednarodnem literarnem festivalu v organizaciji Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki jo je dobil leta 1994.

Josip Osti je uredil deset antologij slovenske in bosansko-hercegovske poezije in proze ter prevedel približno 90 knjig in 16 iger slovenskih avtorjev. Kot navajajo Primorske novice, na izid čaka še nekaj njegovih del.

"Refleksija bojevitega duha"
O njegovi na zadnje objavljeni knjigi Poper po pudingu je Miša Gams v recenziji za program Ars zapisala, da je ta zbirka kratkih zgodb "refleksija bojevitega duha, ki se zaveda tako svoje brezmejne narave kot tudi svoje končnosti in ki ga vsaka preizkušnja le še okrepi. Zgodbe so tako anekdote iz vsakdanjega življenja in tudi simbolične odslikave sanj in vojnih travm, z njimi pa Josip Osti sila duhovito in inovativno zaokroža svoj umetniški opus."

Pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec
Pesnik in pisatelj Boris A. Novak je ob novici o prijateljevi smrti zapisal, da je Osti, potem ko se je uveljavil kot eden izmed osrednjih pesnikov Bosne in Hercegovine ter kakovosten in plodovit prevajalec slovenske književnosti, v času jugoslovanskih vojn in obleganja Sarajeva našel svoj novi dom v Sloveniji ter začel pisati v slovenščini. "Njegova sveža, globoko osebna in izrazno močna ljubezenska lirika je doživela izjemno priljubljenost, prozna dela, ki jih je objavljal v zadnjem obdobju svojega življenja, pa sodijo med najpomembnejše literarne dokumente prelomnih in tragičnih dogodkov zadnjih desetletij," je zapisal.

Josip Osti je bil po Novakovih besedah vsestranski literarni ustvarjalec z izvirnim, avtentičnim in zvrstno razvejenim ter obsežnim opusom, ki je obogatil slovensko književnost in jo s številnimi prevodi uveljavil v svetu. "Bil je pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec. Zaradi kritičnih stališč je imel pogosto težave z oblastmi," je sklenil Boris A. Novak.

Ob lanskem 75. osebnem jubileju je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom.