Samo 14. mesto oziroma to, da je iz boja za tako želeno medaljo in mavrično majico izpadel 22 km pred ciljem v Leuvnu, je dejstvo, zakaj je bil SP 2021 slab za Mateja Mohoriča, ki se je v Flandrijo podal kot eden izmed favoritov in kapetan Slovenije.

Sorodna novica Tour 2022 z nadaljevanjem v Sloveniji – za rekreativne kolesarje

Po torkovi ambasadorski predstavitvi slovenske etape za rekreativne kolesarje v izvedbi in podobi Dirke po Franciji se je 26-letnik iz Podblice na skrajnem hribovitem obrobju občine Kranj razgovoril tako o razpletu SP-ja v cestnem kolesarstvu kot še bolj o preostalih dveh dirkah sezone.

Najprej v nedeljo Pariz–Roubaix, naslednjo soboto pa Po Lombardiji. Preostala dva kolesarska spomenika in še zadnja vrhunca za Slovence nove sanjske sezone. Ambiciozni kolesar Bahrain Victoriousa se tudi v zloglasni severni pekel podaja dobre volje, optimističen in tudi kot eden izmed vodij ekipe.

Koliko vam še gre po glavi nedeljska dirka na svetovno prvenstvo in kakšne so posledice?

Svetovno prvenstvo je bil glavni cilj moje sezone. Rezultat je bil slab. Na koncu sem v zadnjem krogu napol shodil. A sem potegnil veliko pozitivnega iz te dirke. Bil sem tako blizu, a hkrati daleč. Postavil sem si nov cilj za naprej. Upam, da še enkrat dobim priložnost za SP. Verjamem, da bom v prihodnjih letih še toliko napredoval, da bom zdržal do konca in se bom boril za kolajno – sam ali pa kdo drug od Slovencev.

Dirka je bila res brutalna, kar se še zdaj pozna v bolečinah v mojih nogah, ki so približno takšne, kot če bi v fitnesu 200-krat dvignil 150-kilogramsko prešo. Boli, a se bodo vse rane do nedelje že zacelile. Kar se tiče dirke in taktičnih odločitev, mislim, da sem od sebe dal svojo najboljšo možno različico in ne bi ničesar spremenil. Ne preostane mi drugega, kot da si postavim nove cilje.

Kaj so pokazale številke ali ste bili na vrhuncu forme letos?

Številke so bile vrhunske, tako kot ob letošnjih najboljših predstavah, le za 15 km sem bil prekratek. Natančno sem si ogledal posnetek dirke in videl, da so imeli tudi drugi enake težave kot jaz, samo da en klanec pozneje, ko se je Alaphilippe odpeljal. On je imel v nogah 10 km več kot tekmeci, tiste tri napore po eno minuto, kolikor so bili dolgi klanci. Vsak ima dve ali tri leta, ko je na vrhuncu moči. Ko je dirka tako iskrena, kot je bila tokrat, ne moreš čez sebe. Upam, da enkrat pride tudi čas zame.

Mogoče že naslednje leto v Avstraliji v Wollongongu?

Bomo videli, kateremu od Slovencev bo trasa najbolj ustrezala. SP je dirka, da je bolje imeti več kart v žepu, ne samo ene. Prepričan sem, da bo vsak od nas prišel vsaj enkrat na vrsto. Smo zelo dobra generacija, zelo dobro se razumemo, nestrpno pričakujem dirke, na katerih bom znova nastopil za Slovenijo.

Komentar na obrambo mavrične majice Juliana Alaphilippa?

Kapo dol, vedno je bil zelo vzdržljiv in nepopustljiv kolesar. Še enkrat je dokazal, da ta hip najbolj vzdržljiv in tudi najbolj eksploziven kolesar na svetu. Zaslužil si je mavrično majico, še bolj kot lani je bil eno stopničko pred drugimi.

Kakšen je zdaj načrt do konca sezone?

Grem na oba spomenika: v nedeljo na Pariz–Roubaix in naslednjo soboto na Lombardijo. Za Roubaix ne bom delal velikih načrtov, ker se tam vedno porušijo. Poskušal bom priti čim bolj v ospredje na prvi odsek kock, še posebej, če bo deževalo, kot se napoveduje. To bo velika veselica, razplet pa je nemogoče napovedati, zaradi česar je ta dirka tako zanimiva.

Boste dirkali zase ali v vlogi pomočnika?

Imamo več kombinacij, bom zagotovo eden zaščitenih kolesarjev v ekipi, a imamo tudi Heinricha Hausslerja, ki vso leto sanja o Roubaixu in smo ga že vsi malo siti. Ko pride ta dan, pa smo veseli, ker imamo nekoga, ki je tako motiviran za Roubaix. Imamo še Sonnyja Colbrellija. Roubaix je takšna dirka, kjer se zaradi kakšnega čudnega padca ob nepravem času, hitro v zanimivi kombinaciji znajde kdo, na katerega se ne računa. Upam, da nas bo iz Bahrain Victoriousa čim več ob prvi selekciji, potem pa bomo videli, kako čim bolje razplesti dirko za nas.

Sorodna novica Mohoriču zmanjkalo goriva: "Bil sem popolnoma prazen."

​Sam sem vozil Roubaix res samo enkrat (ob zadnji izvedbi spomladi 2019; 70. mesto s +15:47), tako da velikih izkušenj nimam. A sem motiviran in se ne bojim kock. Imam ogromno spoštovanje do njih, ker sem že okusil njihovo trdoto, ko sem nastopil. Pol karavane se bolj boji, kot si želi dobrega izida, saj je to res dirka zunaj normalnih okvirjev cestnega kolesarstva. Naporna, težka. Zagotovo bom skušal biti v ospredju in imeti čim boljši položaj pred ključnimi odseki. Vseeno ni tako iskrena dirka, kot je SP, treba je imeti precej sreče in biti na pravem kraju ob pravem času.

Veljate za izredno analitičnega kolesarja, kakšen material je potreben za uspeh na kockah Roubaixa?

Imamo prednost v materialu naših pokroviteljev. Delali smo tudi veliko testov in imamo zelo naštudirano pritisk v gumah, izbiro samih pnevmatik. Oprema je odločilnega pomena, kot je tudi sama tehnika vožnje po teh neenakomernih kockah. Treba je imeti ravno pravo varnostno razdaljo, če se je kaj zgodi, da imaš čas zavreti in upati, da te od zadaj ne zadenejo. Hkrati se moraš znati peljati čez kocke, da ne absorbiraš vseh vibracij, ki se prenašajo na telo. Zadnji krik mode so tubeless gume. Torej pnevmatike brez zračnice (in tekočino za zatesnjevanje luknjic), in ne kot so tubularji z všitimi zračnicami. Bomo videli, kako se bo to obneslo.

Ampak Alaphilippe je v Leuvnu zmagal s klinčerji - gumami s pravimi zračnicami.

Da, oni (ekipa Deceuninck QuickStep) imajo pa klinčerje. Imajo določene omejitve svojih opremljevalcev, ki jim ne omogočajo, da bi vozili tubeless, ker njihove pnevmatike ne tesnijo tako dobro. Tako vozijo z zračnicami iz lateksa, kar nima velikega vpliva na vožnjo. Kar podobna tehnologija.

Kakšna bosta potem širina in pritisk vaših gum v nedeljo v severnem peklu?

Sam osebno bom najbrž izbral 32 mm široke gume. Lahko bi se reklo traktorsko. Pomembno je, da je hitrejša in ne, kako se počutiš na njej. Po naših testih sodeč, je hitrejša 32 mm od 28 mm široke gume. Pritisk v njej pa ostaja naša poslovna skrivnost (smeh).

Boste drugo leto potem vozil več spomladanskih klasik, zlasti po kockah Belgije?

Mislim, da se bom osredotočil tudi na tisti del sezone in skušal doseči kakšen vidnejši izid.

Za naslednjo sezono uradno še nimate pogodbe ali samo ni še uradno objavljeno podaljšanje?

V ekipi Bahrain Victorious se počutim super in se tukaj vidim tudi v prihodnje. Verjamem, da bomo kmali našli skupni dogovor.

Za konec sezone pa še zadnji spomenik Po Lombardiji. Kakšen pa bo vaš cilj v Italiji?

Tudi tam imam ambicije, drugače ne bi šel na štart. Skušal bom izkoristiti to dobro pripravljenost, ki sem jo pridobil skozi celotno sezono zaradi SP-ja. Res bo zadnja dirka sezone, a zagotovo ne bom popuščal in bom dal še zadnje moči od sebe.

Na štartu klasike odpadlega listja v Comu bosta tudi Roglič in Pogačar kot izrazita favorita. Kako sta bila videti od blizu, v kakšnem stanju sta?
Sta v ožjem krogu favoritov, tudi pripravljena sta oba zelo solidno. Oba sta bila na svetovnem prvenstvu kar dobra, čeprav nista prišla do izraza, ker nista kolesarja za belgijske klasike. Imata malo premalo kilogramov, mogoče tudi nista tako drzna pri boju za pozicijo v skupini, ampak Po Lombardiji zagotovo spadata med top favorite.