"Potrošniki že čutimo posledice podnebnih sprememb in večjega tveganja za zdravje zaradi povečanih ravni izpušnih plinov v ozračju. Zaradi naraščanja cen hrane, energije in transporta se povečujejo življenjski stroški, preskrba s hrano je ogrožena, posledično pa si več kot tri milijarde ljudi, kar je skoraj 40 odstotkov svetovne populacije, ne morejo privoščiti zdrave prehrane," so ob dnevu hrane, 16. oktobru, zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Vse več je prekomerne telesne mase in debelosti, hkrati pa si tri milijarde ljudi na svetu ne morejo privoščiti zdrave prehrane, so navedli svojevrsten paradoks.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) na ta dan z različnimi dogodki in dejavnostmi opozarja na najbolj pereče prehranske tematike današnjega časa.

Te dni se vrstijo napovedi proizvajalcev mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in pekovskih izdelkov, da bodo podražili svoje izdelke. Roman Žveglič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je v petkovih Odmevih poudaril, da za to "kmet seveda ni kriv", saj kmetje od podražitev do zdaj niso imeli še nič, pri čemer je opozoril, da tako drage setve, kot jo imajo letos, do zdaj še ni bilo – podražili se namreč niso le energenti, ampak tudi semena in mineralna gnojila.

Trenutno podražitev žit na svetovnih trgih najbolj občutijo v živinorejskih panogah, pri pridelavi svinjine, perutninskega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, saj so se cene dvignile že za toliko, da kmet v bistvu ne pokrije lastnih stroškov: "Samo za primerjavo: trenutno je odkupna cena za kilogram svinjskega mesa 1,5 evra, po izračunih kmetijskega inštituta pa je lastna cena za kmeta 1,97 evra."

Treba bo vlagati v znanje

Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete, pa je ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisala: "Svetovni dan hrane je priložnost, da opozorimo na področje pridelave in predelave hrane v Sloveniji, predvsem pa potrebo po inovativnih izdelkih in novih tehnologijah, ki odgovarjajo na vse izzive letošnjega svetovnega dne hrane. Povezovanje raziskovalne sfere in industrije je izredno pomembno, saj nam omogoča, da ciljno podpremo raziskovalne kapacitete v industriji, ki že obstajajo, in da s skupnim, ciljnim razvojem novih kadrov, ki bodo kos sodobnim izzivom, podpremo tudi mala in srednja podjetja."

"Če hočemo, da bo slovenska hrana dejansko ostala na slovenskem trgu in dosegala tudi širše trge, vsaj v nekem regionalnem okviru, bo treba bistveno več vlagati v znanje in tukaj najdemo številne institucije, ki so v Sloveniji razdeljene, razpršene, ki delujejo vsaka zase, na nekaterih segmentih tega znanja praktično ni. Vse skupaj je treba povezati v neko vozlišče, v katerem bo prišlo do javno-zasebne povezave, predvsem pa mora industrija dobivati tisto znanje, predvsem pa kadre, za inovacijski potencial za razvoj," je dejal Emil Erjavec, profesor in raziskovalec s področja agrarne ekonomije na zootehniškem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Zakaj na področju hrane in prehrane potrebujemo znanstveno odličnost tudi v Sloveniji

"Hrana je pomemben segment vsake družbe, vsi jo uživamo, vsi jo ovrednotimo, je tudi pomembna za varovanje zdravja, hrana mora biti varna in mora biti v zadostnih količinah. Ampak hrano nekdo prideluje, prideluje jo agroživilska veriga, od kmeta do živilskih podjetij, najdemo jo na trgovskih policah. V Sloveniji je dodana vrednost, ki se skozi to verigo ustvarja, prenizka, prenizka pa je zato, ker premalo novega znanja generiramo, integriramo v te nove proizvode. Dejansko bolj posnemamo, ni inovacij, ni kreativnosti," je na vprašanje odgovoril Erjavec.

Miha Humar, prodekan za kakovost in gospodarske zadeve na isti fakulteti, pa je dodal: "S prenosom tehnologij iz tujine slovenska agroživilska podjetja ne bodo naredila preboja. Z nakupom tehnologije, ki jo morajo podjetja za uspeh na slovenskem oziroma evropskem trgu prilagoditi še slovenskim razmeram, je omejena tudi dodana vrednost, ki jo ustvarja podjetje, kar pa vpliva na dodano vrednost vseh deležnikov v agroživilski verigi."

Način prehranjevanja segreva planet

"Intenzivna proizvodnja hrane sproža degradacijo tal, uničuje naravne habitate in prispeva k izumrtju živalskih in rastlinskih vrst. Raziskovalci univerze v Oxfordu so izračunali, da pri pridelavi, predelavi in distribuciji hrane nastajajo ogromne količine toplogrednih plinov, ki ogrožajo naš skupni cilj – omejiti globalno segrevanje Zemlje na 1,5 stopinje Celzija," so zapisali pri ZPS-ju.

Vzreja živali po njihovih navedbah prispeva skoraj polovico emisij v kmetijstvu, pridelava hrane za živali pa poteka na tretjini vseh kmetijskih površin na svetu. Izbirajte perutninsko ali svinjsko meso, saj je njun ogljični odtis in s tem vpliv na okolje za več kot polovico manjši kot pri govejem mesu. Sprejmite izziv manj mesa, več zelenjave in stročnic, pozivajo pri ZPS-ju in hkrati dodajajo, da bodo v prihodnosti nujno potrebni sistemski posegi, ki bodo izboljšali trajnost tako na lokalni kot na svetovni ravni.

Kako naprej

FAO opozarja na potrebo po preoblikovanju starih politik, saj meni, da potrebujemo družbene okvire, ki bodo spodbujali izobraževanje, inovacije, socialno zaščito in bodo stremeli k ureditvi trajnostnega agroživilskega sistema, ki bo omogočil preskrbo s hranljivo in varno hrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije.
"Tudi potrošniki smo aktivni člen verige, saj s svojimi dejanji pomembno vplivamo na prehranski sistem. Zato moramo tudi sami stremeti k premišljenim prehranjevalnim in nakupnim odločitvam," pozivajo v ZPS-ju.

Povprečen Slovenec poje 88 kilogramov mesa na leto

Poraba mesa v svetu iz leta v leto narašča. Živinoreja, posebno govedoreja, je velik onesnaževalec okolja, zato je treba zmanjšati porabo mesa, predvsem rdečega. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je leta 2020 povprečen prebivalec Slovenije porabil 88 kilogramov mesa.

Na ZPS-ju svetujejo, da bi omenjeno količino lahko zmanjšali, če ne bi vsaj en dan ali dva v tednu jedli mesa, namesto tega pa bi raje posegli po stročnicah, sojinih izdelkih, čičeriki, grahu in leči, ki imajo manjši ogljični odtis. Priporočajo tudi ribe, te naj bodo na jedilniku enkrat do dvakrat tedensko, rdeče meso pa naj zamenjamo s perutninskim. Svetujejo tudi premišljeno nakupovanje hrane, da bomo čim bolj zmanjšali zavržke hrane v lastnem gospodinjstvu.