Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz sklada za podnebne spremembe ministrstvu za okolje in prostor predlagala zato, ker se predvsem energetsko intenzivna industrija na izjemno rast cen energentov odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev, odločevalci pa, kot poudarjajo, razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, ne pa tudi za gospodarstvo.

Po predlogu GZS-ja bi bila do pomoči iz sklada upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot tri odstotke njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot eno odstotno točko glede na isti mesec v predhodnem letu. Pri tem zbornica predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.
Problematiko in močne posledice pasivnosti odločevalcev bi želeli na GZS-ju podrobneje pojasniti tudi ministrstvu za infrastrukturo, zato pričakujejo čimprejšnje srečanje ne le z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom, temveč tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem.

GZS je sicer že pred dvema tednoma vlado in pristojni ministrstvi pozval k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega dviga cen energentov in opozoril na težave, ki jih ima predvsem gospodarsko zelo pomembna energetsko intenzivna industrija.

"Vlada se je na poziv zbornice odzvala, in sicer z obljubo, da GZS v dveh tednih prejme odgovor. Pristojni ministrstvi, ministrstvo za infrastrukturo in za okolje, se še nista odzvali. Odločevalci v tem trenutku razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, na gospodarstvo pa kot da bi pozabili," opozarjajo na GZS-ju.

Razočaranje nad ukrepi Evropske komisije

Na GZS-ju so razočarani nad ukrepi, ki jih je zaradi zaostrenih razmer na trgu pred kratkim predstavila Evropska komisija. Premier Janez Janša je medtem v ponedeljek v DZ-ju dejal, da bo vlada sprejela vse tiste ukrepe, ki so oz. bodo v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni. Na njih bodo med drugim spregovorili ta teden na vrhu EU-ja. Med možnostmi je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva.

Na GZS-ju sicer opozarjajo, da se odločevalci pri oceni stanja in izzivov zanašajo na anketo med ponudniki energentov, medtem ko anketa, ki jo je med energetsko intenzivno industrijo naredila zbornica, kaže popolnoma drugo sliko. Kaže namreč, da tudi največji porabniki energije še niso zakupili energije za celo leto 2022, temveč zgolj za prvo četrtletje. Stanje z zakupi je nekoliko boljše pri plinu.

V komentarjih so podjetja v anketi GZS-ja navedla, da jih skrbijo vsakodnevni porasti cen energije v letu, ki je hkrati zaznamovano z visoko rastjo cen vseh drugih surovin in z velikim porastom cene emisijskih kuponov. To jasno kaže povečan delež stroškov energije v dodani vrednosti teh podjetij, ki znaša od 13 do 86 odstotkov.

Podjetja navajajo tudi, da gre za razmere, ki bi lahko ogrozile ne le konkurenčnost slovenske industrije, temveč njeno nadaljnje poslovanje, in ne nazadnje povzročile pretrese na trgu dela, opozarjajo na zbornici.

Kot še dodajajo, industrija porabi okoli 47 odstotkov vse električne energije, od tega 70 odstotkov energetsko intenzivna industrija, kar skupaj predstavlja več kot tretjino vse porabljene elektrike v državi. Porabi tudi 75,5 odstotka zemeljskega plina, od tega 60,5 odstotka energetsko intenzivna industrija.

17:28

Vlada bo razpravljala o stanju na področju plina, električne energije in naftnih derivatov

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je z vlado na obisku obalno-kraške regije, je po poročanju Radia Slovenija v Kopru, v okviru pogovora o načrtu za okrevanje in odpornost na Primorski gospodarski zbornici, omenil, da bo vlada med drugim razpravljala o stanju na področju plina, električne energije in naftnih derivatov. Ukrepi so pripravljeni, sam pa si ne želi, da bi posegali na trg energentov. A če bo treba, bodo storili tudi to.

Minister je ob tem poudaril, da država na energetskem področju ne bo podpirala špekulantov; če bo treba, bo pomagala domačim ljudem in podjetjem. S tem je bil kritičen do EU-ja in njegovih prizadevanj za znižanje trošarin. "Mogoče bomo jutri celo regulirali cene marž pri kurilnem olju," je po poročanju Radia Slovenija povedal minister.