Mineva natanko 73 let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo zaznamujemo 10. decembra. Leta 1948 so bila na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu v ospredju vprašanja miru, pravičnosti in svobode, ta pa so v ospredju v Sloveniji tudi danes, ko si prizadevamo najti odgovore, kako najti pot za izhod iz zdravstvene in družbene krize, je v poslanici zapisal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

"Človekove pravice so pravice za vse ljudi brez izjeme, tudi za begunce, tudi za Rome. Zdaj smo Rome oropali pravice do socialnih pomoči, če otrok ne peljejo v šolo, ne moreš verjeti, to je sklep vlade, nekateri centri za socialno delo proti temu sploh niso protestirali. Kaj to pomeni? To pomeni, da imamo zelo močne segmente v civilni družbi, ki se ne zavedajo, da so človekove pravice za vse ljudi, ampak mislijo, da so samo za 'naše' ali pa celo samo za del 'naših' itd., to je glavna težava," je v pogovoru za MMC razmišljal profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo v Ljubljani, ki se med drugim raziskovalno ukvarja s teorijo družbe in socialno neenakostjo.

Se človekovih pravic zavedamo šele od 2. svetovne vojne dalje? "Načelno rečeno, formalno gledano niti ne. Človekove pravice so posvojene in zapisane v vseh ustavah, celo tistih, ki jih ne izvajajo. Navsezadnje se je glede teh pravic zavedanje, izumljanje burno začelo, največji premiki so bili že od francoske revolucije (leta 1789) naprej," je odgovoril.

Ekonomski vidik kot temelj

Pri zaščiti človekovih pravic je ekonomski vidik temelj vsega. "Če človek nima kritih osnovnih življenjskih potreb, govorim o minimumu, ne o potrebah, ki jih ima večina družbe, recimo srednji sloj ... Gre za to, da imaš streho nad glavo, hrano, čisto pitno vodo, obleko in ogrevanje. Če tem potrebam ni zadoščeno, potem ni zadoščeno niti drugim načelom enakopravnosti, pa imate lahko še tako subtilen in tankočuten demokratičen pravni sistem," je dejal in navedel primer, da nekdo, ki nima strehe nad glavo ali česa dati v lonec, niti slučajno ne more izkoristiti svoje pravice do "enakopravnega udejstvovanja v političnem prostoru".

V času po 2. sv. vojni je Dragoš izpostavil dva pomembna vidika, ki sta se pojavila, in sicer pravica do osnovnega materialnega preživetja ne glede na tvoj prispevek družbi. "Ta pravica ni izrecno napisana v mednarodni listini o človekovih pravicah, torej koliko denarja ali drugih sredstev moraš imeti, da kriješ osnovne življenjske potrebe. Je to pravica slehernika? Sodobne družbe, v katero sodimo tudi mi, so se razvijale v to smer," je pojasnil in dodal, da je takšnih ljudi čedalje več, tudi med mladimi, ki se vedno dlje šolajo, pa med starejšimi, ki niso več delovno sposobni. "Tega zavedanja leta 1948 še ni bilo," je dodal.

Socialna država ali neoliberalizem?

Drugi vidik, ki se pojavi, pa je boj med socialno državo in neoliberalizmom. "Socialna država je triumfirala od konca 2. sv. vojne naprej do sredine 70. let 20. stoletja, potem pa je sledil načrtni zaton v smislu erozije njenih temeljev in premika socialdemokracije v desno proti neoliberalizmu, to je nov pojav, s katerim se še vedno ukvarjamo," je pojasnil Dragoš. Socialna država se bori za pravico do osnovnega materialnega preživetja za slehernega prebivalca, neoliberalizem pa ne, saj voz vleče v nasprotno smer, češ naj vsak poskrbi zase.

"To je velika težava, za katero še nismo dobili rešitev. Že leta 1901 je Janez Evangelist Krek rekel: 'Pri komer je sila (preživetvena, op. n.) tolikšna, da je življenje v resni nevarnosti, si sme ta človek potrebnih stvari vzeti iz tujega premoženja javno ali tajno in to ni ne tatvina in ne rop'. In Krek seveda ni bil nikakršen levičar, še zlasti ne radikalni, spadal je na katoliško desno sredino na Slovenskem," je izpostavil.

"Civilizacija ni civilizacija, če pusti ljudi na cedilu v tem smislu, da ne morejo niti preživeti, da umirajo brez strehe nad glavo, brez zdravstvene oskrbe in drugih temeljnih človekovih potreb. Pol stoletja smo potrebovali, da smo začeli o tem razmišljati na ravni človekovih pravic, in še vedno nismo naredili dokončnega koraka naprej," je sklenil misel Dragoš.

Katastrofe neoliberalizma rešuje "socialna država"

Zmagovit pohod neoliberalizma sta začela ameriški predsednik Ronald Reagan in "železna" premierka Združenega kraljestva Margaret Thatcher. "Neoliberalni model – torej vse naj ureja trg, čim nižji davki in podobne neumnosti – razvoja kapitalizma in s tem redukcije socialne države in njene stigmatizacije se je definitivno zlomil ob zadnji ekonomski krizi, pokazalo se je, da tako na svetovni, evropski kot domači slovenski ravni ne funkcionira. Povzroča krize, ki jih morajo potem sanirati z ogromnimi državnimi vlaganji," je izpostavil, da nasedli neoliberalizem potem rešuje davkoplačevalec oz. socialna država, in dodal, da je drugi konkretni udarec neoliberalizmu prišel s koronakrizo, zaradi katere so odpovedala vsa neoliberalna pravila, s katerimi "na primer zateguješ pasove in uničuješ Grčijo".

Težave z migrantskimi krizami se ponavljajo

Podoben scenarij, kot smo ga gledali leta 2015 v Sloveniji, se zdaj dogaja na poljsko-beloruski meji. "Kdo je kriv za migrantske krize, s katerimi se spopada Evropa? Zgrešen je odgovor, da je Evropa kriva, ker ne zna itd. Kje pa! Prav nasprotno. Evropa ima zelo dober koncept begunskih kvot, ki ga nihče ne upošteva. Migracije so bile skozi zgodovino vedno prisotne in bodo z nami, dokler bo človeštvo obstajalo. Ljudje se podajo na pot zaradi bojazni za svoje življenje, lovijo minimalni eksistenčni standard, bežijo pred ekološko kataklizmo, kaj narediti?" je nadaljeval Dragoš in dodal, da je bil leta 2015 sprejet "zelo soliden evropski ključ", ki selektivno s kvotami po Evropi enakomerno prerazporedi prebežnike, ki so upravičeni do azila. "Prva država je bila proti – poleg Madžarske – Slovenija še pod Cerarjevo vlado, Janševa skrajno desna pa zdaj zgolj še priliva olje na ogenj," je navedel, kdo je prvi začel ignorirati evropski ključ.

Slovenske neoliberalne vrednote in rep avtoritarnosti

Če po Dragoševih besedah pogledamo neoliberalne vrednote na Slovenskem, na primer mnenje o tem, ali smo za uspeh na trgu dela sami krivi itd., dobimo najbolj "črno in alarmantno sliko med vsemi državami v Evropi prav v Sloveniji". Slovenija pa v Evropi po njegovih besedah izstopa tudi po odporu do političnih elit in sistema demokracije. "Če to seštejemo, dobimo eksplozivno kombinacijo, potem pa pride na oblast še avtoritarec in imate zadevo zapečateno za nekaj časa," je dejal.

Trendi kažejo na poslabševanje demokratičnih standardov v državi. "V zadnjih dveh letih, nikoli prej še nismo tega imeli, imamo poslabševanje demokratičnih standardov, svobode itd., precej skrb vzbujajoč položaj, ki se ga da morda v letu, dveh rešiti, ključnih stvari pa ne, tako da nas bo ta rep avtoritarnosti še dolgo tepel," je še poudaril in dodal, da je zelo lahko v zgolj nekaj mesecih na "nekaj segmentih porušiti pravno državo, to gre zlahka, zelo hitro, kako boš to saniral, pa je trša težava".

"Bili smo orbanovski še pred Orbanom na Madžarskem v tem pogledu, pogledu neoliberalizma. Pri nas se je neoliberalizem prijel in sistematično smo ga uvajali 30 let, zdaj smo tu, to so sadovi. Privatizacija. Prva je bila na udaru ekonomija, tam je šlo zlahka, potem se je začelo v zdravstvu, najprej se je to zgodilo v zobozdravstvu, potem pa je šlo še naprej v šolstvo, sociala je zdaj na udaru," je dodal, da se neoliberalistična snežna kepa že 30 let kotali naprej in postaja vse večja.

Varuh Svetina: Zaščita dostojanstva sočloveka je naša dolžnost

"Človekove pravice in temeljne svoboščine so v teh časih izpostavljene bolj kot kadar koli prej. ... Z razmahom pandemije, ki je poglobila stiske številnih, povečala neenakost in vzbudila nestrpnost ter povečala nezaupanje med nami, pa smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, ali si dovolj in iskreno prizadevamo za zaščito dostojanstva slehernika," je še ob dnevu človekovih pravic zapisal varuh Svetina.

Svetina je v poslanici poudaril pomen osebne odgovornosti, saj je prepričan, da si vsak želi osebno in družbeno blagostanje, do katerega lahko pridemo samo z osebnim angažmajem. "Zgolj pasivno čakanje ali negodovanje še nikdar nista obrodili sadov, jih pa je prevzemanje lastne odgovornosti. Kar mislim, izrečem, zapišem in naredim, se namreč reflektira na družbeni ravni," je opozoril.

Pravica posameznika je vedno omejena s pravico drugega, prav tako naša svoboda. "Nesebična zaščita dostojanstva sočloveka je naša dolžnost in pot, ki jo moramo izbrati, če želimo kot družba okrevati. Vsak lahko k temu prispeva – s cepljenjem, testiranjem, omejevanjem družbenih stikov, spoštljivo komunikacijo, nenapadanjem drugače mislečih, temveč konstruktivno in argumentirano razpravo, s spoštovanjem pravnega reda, z upoštevanjem odločitev sodne veje oblasti, s spoštovanjem številnih načel, med njimi načela delitve oblasti, pa načela dobrega upravljanja, z upoštevanjem stroke, mnenj neodvisnih institucij itd. Tudi tako namreč spoštujemo dostojanstvo sočloveka," je opozoril Svetina.

Kakšen je zdrav imunski sistem družbe?

"Tako kot mora za zdrav organizem dobro delovati njegov imunski sistem, je zdrava lahko le tista družba, v kateri dobro deluje njen imunski sistem – to so aktivna civilna družba, neodvisne nadzorne institucije, svobodni in neodvisni mediji, avtonomni akademski svet ter drugi aktivni členi družbe. Zdrava družba deluje na podlagi vladavine prava, v njej se družbeno dogovorjena pravila upoštevajo, prav tako razmerja moči, stavi se na moč argumenta, na spoštljiv dialog, solidarnost in skupnostno mišljenje, težko doseženi demokratični standardi pa niso zgolj 'fasada'," je opozoril Svetina in dodal, da moramo, če si želimo po pandemiji opomoči, znova okrepiti vrednote, ki nas oblikujejo kot ljudi – sočutje, človečnost in strpnost.