Matjaž Jereb. Foto: TV Slovenija
Matjaž Jereb. Foto: TV Slovenija

Cepilna akcija traja že drugi dan, cilj je 80-odstotna precepljenost prebivalstva, toda pot do tja je še dolga. V nedeljo se je cepilo več kot 7600 ljudi, a večina s poživitvenim odmerkom. Intenzivno zdravljenje še vedno potrebuje več kot 200 bolnikov s covidom. Uradno je bilo do zdaj pri nas potrjenih 12 primerov okužbe s koronavirusno različico omikron. Katere ukrepe bo pred prazniki sprejela vlada, še ni znano, posveti na ministrstvih potekajo danes. O vsem tem se je z Matjažem Jerebom, članom svetovalne skupine in zdravnikom v ljubljanskem UKC-ju, v Odmevih pogovarjala Tanja Starič.

Sorodna novica Na mizi zaostrovanje ukrepov, a odločitve še niso sprejeli

Sodelujete v svetovalni skupini, ki se je danes pogovarjala z ministrstvi o ukrepih, ki naj bi veljali med prazniki. Lahko poveste, kaj bo predlagala svetovalna skupina? Katere ukrepe? Katere omejitve bodo veljale?
Res smo se danes sešli. Razpravljali smo o različnih možnostih. Bi pa bilo neprimerno, da o predlogih v tem trenutku javno govorim. Predlogi še niso usklajeni. Ne bi želel dodatno vznemirjati slovenske javnosti. Prepričan pa sem, da bodo usklajeni predlogi v kratkem – verjetno v dnevu ali dveh – sporočeni v javnosti.

Sorodna novica V Avstrijo in Italijo brez karantene le cepljeni in preboleli skupaj s testom

Tudi naše sosede, Italija, Avstrija, pa tudi Danska, Velika Britanija, sprejemajo res zelo, zelo ostre ukrepe – tudi na mejah. Ali lahko poveste vsaj to, ali razmišljate o tako strogih ukrepih?
Vse možnosti so nekako odprte. Zavedati se moramo, da je omikron resna grožnja naši družbi in našemu zdravstvenemu sistemu. Tako da bomo predlagali sprejemljive rešitve v dobro vseh državljanov.

Torej moramo počakati še kakšen dan ali dva na ukrepe vlade?
Drži, dejansko bo to sporočila vlada.

Kakšne so zdaj razmere na infekcijski kliniki?
Razmere na infekcijski kliniki so še vedno resne. Mi še vedno zdravimo in obravnavamo relativno visoko število bolnikov, tako na navadnih posteljah kot na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kjer vodimo kritično bolne covidne posameznike. Številke so tako visoke, da ne dopuščajo in omogočajo normalnega delovanja naše klinike; in tudi ne nazadnje delovanja preostalih dejavnosti v kliničnem centru v Ljubljani.

Sorodna novica Bustin o blažjem poteku okužbe z omikronom: Oklepamo se rešilne bilke

Kaj pa kažejo podatki v povezavi z različico omikron pri nas?
Glede različice omikron smo nekako na začetku. Glede novega tipa virusa dobro vemo, da je pomembno bolj kužen, kot so bile prejšnje različice. Ne vemo pa, kaj to pomeni za posameznika, za bolnika, ki se bo okužil. Ali to vodi v težjo klinično sliko? Ali bo to pomenilo dodaten pritisk na bolnišnice? Ali bodo ti bolniki potrebovali pogoste sprejeme v bolnišnico in na intenzivne oddelke? To so neznanke, o katerih dokončne ocene še ni oziroma je nimamo. Se pa bojimo najslabšega. Zato je vsekakor previdnost na mestu. Sploh pred dnevi, ki so pred nami. Nihče od nas si ne želi, da bi pretirano druženje, nekritično druženje, množične zabave, vodile v ponoven porast bolnikov z virusom SARS-CoV-2; in da bi bolniki, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo, znova polnili postelje. Bojim se, da bo zdravstveni sistem, ki je že sicer preutrujen, na meji delovanja, ta dodatni pritisk težko zmogel.

Sorodna novica Poklukar ob Dnevih cepljenja: Kot ministra me je strah, kaj bo prinesel omikron

Kako pa ocenjujete akcijo cepljenja? Kaže, da se bo res povečalo število tistih, ki bodo prejeli tretji odmerek, ne pa tudi število cepljenih s prvim odmerkom. Kaj to pomeni?
Odstotek polno precepljenih Slovenk in Slovencev je še vedno prenizek. Mi govorimo o 56-odstotni precepljenosti. Dobro je, da se posamezniki številčno odločajo za tretji odmerek. To bo pomembno dvignilo njihovo odpornost pred novim tipom virusa, ki je že v našem prostoru. Skrb vzbujajoče pa je to, da je v našem prostoru še vedno previsok odstotek ljudi, ki so dovzetni za okužbo. Ocena je, da bodo skozi najslabše prišle tiste države, ki so slabo poskrbele za najobčutljivejše skupine v populaciji, jih preslabo precepile, in Slovenija nedvomno je med temi državami.

Sorodna novica EU naroča 180 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, prilagojenega za različico omikron

Cepivo nas ščiti pred težjo obliko bolezni, ne pa tudi pred okužbo. Kaj strokovnjaki do zdaj veste o tej različici omikron in o tem, koliko nas cepivo ščiti pred njo?
Trenutne ocene so take, da že popolno cepljenje – če govorimo o dveh odmerkih – do neke mere ščiti pred težjo in kritično obliko bolezni. Poživitveni odmerek še dodatno zaščiti posameznika – tu govorimo o zaščiti 80 odstotkov in več –, kar je seveda dobro. Če bi imeli precepljeno populacijo v teh odstotkih, o katerih govorim, potem bi bili na varnejši strani. Pa žal nismo.

Kaj pa vi osebno pričakujete v prihodnjih tednih?
Težko vam dam zanesljiv odgovor. Vsi nekako upamo, da bo prevladala modrost, da bomo stopili skupaj, da se bo v teh dneh, ko tečejo akcije cepljenja, cepilo čim več Slovenk in Slovencev in se s tem zaščitilo pred okužbo. In na drugi strani, da bomo na ta način nekako obvarovali zdravstveni sistem, in pa širše tudi delovanje celotne slovenske družbe.

Video: Posnetek celotnega pogovora