Vodja ameriške delegacije Wendy Sherman je povedala, da so rusko stran pozvali k umiritvi razmer, a da niso dobili odgovora, ali namerava svoje sile umakniti.

"Mislim, da odgovora na to ne poznamo. Jasno smo povedali, da je brez umiritve krize zelo težko voditi konstruktivno, produktivno in uspešno diplomacijo," je Wendy Sherman, namestnica ameriškega zunanjega ministra, povedala novinarjem v Ženevi, ki jih je zanimal odziv Moskve na pogovorih o umiku ruskih sil z meje z Ukrajino.

Ruska tiskovna agencija Tass medtem navaja vodjo ruske delegacije na pogovorih, namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova, ki je dejal, da je ruska stran ameriški pojasnila, da nikakor ne načrtuje "agresije" na Ukrajino ter da ni razlogov za strah pred "scenarijem eskalacije".

Kot je dodal, so ameriškim kolegom tudi pojasnili, da "vsi ukrepi za krepitev bojne pripravljenosti potekajo na njihovem nacionalnem ozemlju". Rusija je obenem odločena nadaljevati tovrstna vojaška urjenja na svojem ozemlju, saj da tako kot Nato skrbi za svojo varnost, tudi Rusija skrbi za svojo.

ZDA je opozoril, da Rusija pričakuje napredek glede določenih varnostnih jamstev, ki zadevajo širitev zveze Nato na vzhod, in jih posvaril, naj ne podcenjujejo nevarnosti morebitnega spopada. Obenem pa je menil, da položaj ni "brezupen" in tudi ocenil, da Washington ruske predloge glede varnostnih jamstev jemlje "zelo resno". Pogovore je označil kot "težke", a "zelo profesionalne", poglobljene in konkretne.

Wendy Sherman je po pogovorih povedala, da so predstavniki ZDA ruski strani danes predstavili "več idej" o možnih vzajemnih ukrepih obeh držav, ki "bi bili v njihovem varnostnem interesu in bi izboljšali strateško stabilnost".

Podrobnosti ni želela razkriti, je pa povedala, da so šli predlogi predvsem v smeri prihodnjega nameščanja ameriških raketnih sistemov ter možnosti omejevanja obsega vojaških vaj in zagotavljanja njihove večje preglednosti.

Ameriška stran je obenem izključila možnost dajanja jamstev, da Ukrajina ne bo postala članica zveze Nato. "Nikomur ne bomo dovolili, da zapre Natovo politiko odprtih vrat," je bila glede tega jasna Sherman.

Ameriška opozorila pred napadom

ZDA so ponovile svarila, da bi imela invazija na Ukrajino za Moskvo zelo visoko ceno in hude posledice, veliko hujše od tistih, ki jih je občutila leta 2014 zaradi zavzetja Krima in podpore proruskim upornikom na vzhodu Ukrajine. Ponovile so tudi poziv Rusiji, naj umakne okoli 100.000 svojih vojakov z meje ali pojasni, kaj točno je njihov namen.

Današnji pogovori v Ženevi so bili tretji krog pogovorov v okviru strateškega varnostnega dialoga, za katerega sta se junija lani dogovorila predsednika obeh držav, Joe Biden in Vladimir Putin. Pred srečanjem je bilo iz obeh prestolnic slišati predvsem opozorila pred prevelikimi pričakovanji.

Zahodne države skrbi kopičenje ruskih vojakov ob ukrajinski meji in na pridruženih ozemljih v Ukrajini, kar po njihovem mnenju kaže na morebitno novo invazijo na to državo, potem ko si je Rusija leta 2014 priključila Krim.

Rusija te načrte zanika in Zahodu očita, da sam spodbuja napetosti. Od ZDA in Nata v zameno za zmanjšanje napetosti na meji z Ukrajino pričakuje varnostne zaveze, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod in da ne bo prišlo do nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.

Današnja srečanja so pravzaprav uvod v srečanje Sveta Nato-Rusija in zasedanje Ovseja zaradi vse večjega rožljanja z orožjem v Evropi, ki bosta sledili še ta teden. V Bruslju se je na sedežu Nata danes mudil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.