Korošcu se bodo poklonili s številnimi dogodki, s katerimi bodo obudili spomin na to izjemno osebnost in zgodovinsko vlogo, ki jo je odigral za Slovence.

Poleg izdaje znanstvenih publikacij bo potekalo tudi več predavanj in razprav, osrednja prireditev pa bo sredi maja, saj se je Korošec, ki je leta 1917 v dunajskem državnem zboru prebral Majniško deklaracijo, tudi rodil v mesecu maju pred 150 leti.

Onkraj rodnega območja le malo sledi o Korošcu
Ob predstavitvi Koroščevega leta je župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana dejal, da s tega območja izvira veliko za slovenski narod pomembnih posameznikov. O Antonu Korošcu, ki je bil med drugim častni občan 322 občin, častni doktor ljubljanske univerze in prejemnik najvišjih državnih odlikovanj, pa danes v preostalem delu Slovenije ni kaj dosti sledi.

Edini doprsni kip in spominska soba sta le v njegovih rodnih Biserjanah pri Svetem Juriju, drugod pa se je na njegovo vlogo in pomen pozabilo. Tudi ulico se je po njem poimenovalo šele leta 1997 ob preimenovanju občinskega središča iz Vidma v Sveti Jurij ob Ščavnici.

Koroščevo zgodovinsko vlogo sta predstavila slovensko-avstrijski vodilni poznavalec njegovega življenja in dela Feliks J. Bister z Dunaja in Franc Čuš, predsednik kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki skrbi za Koroščevo spominsko sobo in ohranja spomin na rojaka. Bister je osvetlil Koroščevo zgodovinsko vlogo med obema svetovnima vojnama in se ob tem vprašal: "Zakaj Korošec tudi za svojo nesporno podporo pri ustanovitvi univerze in akademije znanosti in umetnosti ni deležen primerne pozornosti? Šele pred leti so prvi avtorji tako rekoč tvegali, da so ga navedli v povezavi s tema dvema ustanovama."

Simpozij, predavanja, okrogle mize, publikacije
Mednarodni znanstveni simpozij, ki bo osrednji dogodek Koroščevega leta, je napovedan 14. maja pri Svetem Juriju ob Ščavnici, dan zatem bosta zahvalna maša in slavnostna akademija. Izšla bo znanstvena monografija Andreja Rahtena Anton Korošec, slovenski državnik kraljeve Jugoslavije.

Med drugim pa bodo predstavili še projekt Prleške Atene in monografijo Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene. Glede tega poimenovanja je župan Slana za Radio Slovenija dejal: "V našem kraju so takrat bili tako zanesenjaki na klerikalni strani kot tudi na liberalni." Ob tem je pokazal fotografijo, na kateri sta tako Korošec kot Edvard Kocbek. Lokalni župnik Boštjan Ošlaj, ki je prav tako v organizacijskem odboru za pripravo praznovanja Koroščevega leta, je opomnil, da je bil Korošec vendarle najprej duhovnik in šele potem politik. "Po zakoniku cerkvenega prava nam je sicer prepovedano, da bi duhovniki sodelovali v politiki, tako da je tukaj šlo verjetno za eno redkih izjem," je za Radio Slovenija pojasnil Ošlaj.

Organizirana bodo tudi mesečna predavanja in okrogle mize pri Svetem Juriju in v Biserjanah, izdali bodo spominske znamke in razglednice ter ponatisnili faksimile knjige Andreja Farkaša Dr. Anton Korošec. Pri projektu sodelujejo številne ustanove, društva in organizacije iz Slovenije in tujine.

Iz propadle avstro-ogrske monarhije v novonastalo državo
Čuš je dodal še, da je bila Koroščeva najpomembnejša vloga v tem, da je slovenski narod ob koncu prve svetovne vojne popeljal iz propadle avstro-ogrske monarhije v novonastalo prvo jugoslovansko državo. V okviru te je v Beogradu zasedal visoke politične položaje, pri čemer je na najvišji položaj prišel leta 1928, ko je bil imenovan za predsednika vlade.

Anton Korošec se je rodil 12. maja 1872 v Biserjanah, v Mariboru je končal študij teologije in iz nje leta 1905 doktoriral v Gradcu. Zelo zgodaj se je pridružil narodnopolitičnemu delovanju, bil je pisec in urednik več časopisov. Leta 1906 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer je kot poslanec ostal vse do propada večstoletne monarhije.

Zgodovinsko pomemben 30. maj 1917
30. maja 1917 je v imenu južnoslovanskih poslancev, zastopanih v dunajskem parlamentu, prebral Majniško deklaracijo, ki je predstavljala enega temeljnih dokumentov in v zgodovini slovenskega naroda prispevala na poti k samostojnosti. Deklaracija, s katero so se Slovenci z drugimi južnoslovanskimi narodi monarhije izrekli za združitev v samostojno državo, pomeni pomemben mejnik v zgodovini združevanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo. Kot ugotavljajo zgodovinarji, imata dogodek in izjava pomembno vlogo pri razvoju državniške zavesti med Slovenci ter slovenske državnosti.

Ob koncu leta 1917 je bil Korošec izvoljen za predsednika v tistem času najmočnejše slovenske politične stranke, Slovenske ljudske stranke, in na njenem čelu ostal do smrti. Stranka in Korošec sta imela v 20. letih prejšnjega stoletja kar dvotretjinsko podporo slovenskega volilnega telesa, ta vloga pa je imela vpliv tudi v Beogradu. Umrl je 14. decembra 1940.