Profesor s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede (FDV) je ob tem poudaril, da govorimo o agresiji tako Rusije kot Belorusije. "Belorusija je soodgovorna za akt agresije, saj je dovolila uporabo svojega ozemlja."

Sorodna novica Šter: "Kličejo nas sorodniki Slovencev v Ukrajini in želijo slišati, kako jim bomo pomagali"

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je danes že izjavil, da njegova vojska ne sodeluje v ruski invaziji na Ukrajino. Uradni Kijev trdi, da ruske enote vstopajo v državo tudi z beloruskega ozemlja. To so na potrdili tudi na ukrajinskem veleposlaništvu v Sloveniji.

"Namen invazije je zasedba ukrajinskega ozemlja in vzpostavitev režima, zvestega Moskvi," je za MMC potrdila namestnica ukrajinskega veleposlanika Natalia Markevič.

Dodala je, da tako ruske zračne sile kot tudi topništvo napadajo ukrajinska mesta, vojaške baze in nadzorne centre.

Z veleposlaništva so nam še potrdili, da je Ruska federacija ob peti uri po lokalnem času izvedla "obsežno obstreljevanje ukrajinskih enot na vzhodu države in izvedla bombni napad na zračnem polju v Borispilu, Ozernu, Kulbakinu, Kranatorsku, Černobaivki, kot tudi vojaško infrastrukturo oboroženih sil Ukrajine (…) Streljajo v petih regijah: Černigiv, Sumu, Lugansk in Harkov."

Kakšen je namen ruskega napada?

Sorodna novica Zelenski je odredil splošno mobilizacijo; Blinken: Vse kaže, da nameravajo Rusi obkoliti Kijev

Navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ, da je sprožil "posebno vojaško operacijo za zaščito svojih ljudi" in da "nima namena okupirati ukrajinskega ozemlja", pa Prezelj komentira, "da podatki s terena kažejo ravno nasprotno," saj da je Ukrajina napadena z daljinsko vodenimi raketami. O eksplozijah poročajo tudi iz Kijeva, kjer naj bi bilo napadeno tamkajšnje letališče.

"To je napad na ključne vojaške, poveljniške objekte, verjetno tudi na kritično infrastrukturo. Videli bomo, ali bodo napadli tudi elektroenergetske objekte in druge objekte, ki so potrebni za delovanje družbe."

"Namen napada je povzročiti kaos v celotni državi, da bi se politično vodstvo fokusiralo na druge težave, ne le na obrambo," nadaljuje sogovornik in pripomni, da smo podobna dejanja videli tudi v vojaških intervencijah v Siriji in nekdanji Jugoslaviji.

Sorodna novica Kronologija napetosti in kaj so napovedovale vzporednice z Gruzijo

Želi Putin zavzeti celotno Ukrajino?

Ali želi Putin dejansko zavzeti celotno Ukrajino ali le samooklicani avtonomni regiji na vzhodu države Doneck in Lugansk, bo po besedah strokovnjaka jasno z nadaljnjim razvojem dogodkov. "Možna sta dva scenarija," nadaljuje, "da si Putin podredi celotno Ukrajino, kar je manj verjetno, ali da zavzame še del drugega ozemlja. V naslednji fazi bo zagotovo sledilo izboljšanje diplomatskih pozicij."

Po njegovem mnenju je bil primer Krima opozorilo, "ki pa smo ga zaradi želje po miru v Evropi bolj spregledali". "Bojim se, da je zadeva širša, kot je bila Južna Osetija. Če drži, da Putin napada na širšem ozemlju Ukrajine, je to bistveno hujši primer kot vse druge zadeve."

Bi se lahko v spor vmešale druge države?

Ruski predsednik Putin je ob vojaškem napadu na Ukrajino države opozoril, naj se ne vmešavajo v nastali položaj, sicer bo "urgiral". Kaj bi se lahko zgodilo na tej točki?

Profesor Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na FDV-ju meni, da je možnost "vmešavanja", razen z nadaljevanjem sankcij, manjša.

Sorodna novica EU z novimi sankcijami; ZDA se v spor ne bodo vmešale, Biden v Nemčijo pošilja 7000 vojakov

"Konec koncev je bilo tudi iz ukrajinskih izjav mogoče razbrati, da ne pričakujejo, da se bo Zahod z vojsko postavil v bran Ukrajini. Z vidika Zahoda je Ukrajina namreč del širše globalne slike prerazporeditve moči na svetu. Paziti je treba ne le na Rusijo, pač pa tudi na interese v preostalih delih sveta, na ohranjanje, kolikor se pač da, kohezivnosti EU-ja."

Lahko govorimo o novi hladni vojni?

Glede na to, da Nato krepi svojo prisotnost v Evropi, ameriški predsednik Joe Biden pa je napovedal sankcije upravitelju Severnega toka 2 (ki je sicer nemški projekt), se postavlja vprašanje o moči ZDA v Evropi in o morebitni novi hladni vojni.

"Menim, da gre tu za nekakšen deja vu iz časa hladne vojne," doda Šabič. "Po analogiji Rusija Ukrajino vidi kot svoje dvorišče in tako utegne tudi ostati. ZDA bodo Ukrajini pomagale, kolikor bodo lahko, neposrednega spopada z Rusijo pa ni pričakovati oziroma bi bil veliko presenečenje in v nasprotju z dosedanjimi napovedmi iz Washingtona," še pristavi.

Po njegovem mnenju je cilj ZDA "ohraniti svojo relativno moč pred preostalimi pretendenti za status supersile". "Kar pa se tiče obrambe Evrope – za nas v Sloveniji je zdaleč najpomembnejše zavedati se dejstva, da EU tu ne igra nobene vloge. Seveda, sankcije so pomemben element pritiska EU-ja na Rusijo, a ne pozabimo, sankcije prizadenejo tudi EU."

Zato je po njegovem mnenju treba "na glas povedati in ponavljati, da smo prišli v čas, ko se pod vprašaj postavlja celotna evropska varnostno-politična arhitektura! Ta se je gradila praktično od konca druge svetovne vojne dalje. Vsebuje vse ključne elemente zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti (...) Če lahko Rusi povozijo vse evropske norme in vrednote – zakaj ne še kaka druga država? Resnično smo začeli živeti v zelo negotovih časih."

Kaj pa Kitajska? Kakšna je njena vloga?

Ob vsem tem pa je zanimivo, da Kitajska, ki ima gospodarske interese v Ukrajini in je na tem polju pravzaprav tekmica Rusiji, modro molči. "Drži," se strinja Šabič, "toda Kitajska ima vsak dan na dnevnem redu tudi Tajvan, s svojimi izjavami pa svetu ne želi dajati napačnega vtisa glede politike oziroma načela ene Kitajske."

Kitajska je danes sporočila, da pozorno spremlja razmere v Ukrajini, obe strani pa pozvala k zadržanosti.

Kako učinkovite so spoh sankcije?

Tudi Miha Lampreht, nekanji dopisnik iz Rusije, je za Radio Prvi dejal, "kar gledamo zadnje dneve, je vrh ledene gore in ne vemo, kaj se bo dogajalo naprej, ker so stvari – vsaj z njegovega zornega kota – postale povsem iracionalne (...) Ne bi pa širil panike". Očitno je, da se Putin ne zmeni za nič več, ocenjuje.

Pravi, da je tokratni napad bistveno večjih razsežnosti kot priključitev Krima leta 2014, saj da "Putin očitno računa na razpad ukrajinskega obrambnega sistema." Lampreht pa ne ve,ali tudi na razpad ukrajinske enotnosti.

Dejstvo je, "da sankcije, uvedene leta 2014, Rusije niso spravile na kolena". Ob tem je spomnil, da je bil zdajšnji ameriški predsednik Joe Biden podpredsednik (pod Barackom Obamo), "njun" državni sekretar John Kerry pa se je v tistem času srečal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, pri čemer pa z besedo nista omenila dogajanja na Krimu, kar kaže na to, kako nemočna je bila zahodna politika takrat.

Poleg tega pa posledic sankcij ne bo čutila samo Rusija, ampak tudi "mi, državljani". Če bi Rusija ustavila dovod zemeljskega plina v Evropo, bi cene poskočile, "posledice bodo tudi na finančnih trgih, čutilo jih bo gospodarstvo." "Po drugi strani pa je Rusija s Putinom ustvarila nekaj sto milijard težak rezervni sklad – govori se o 500, 600 milijardah – in kratkoročno bo Rusija te sankcije najbrž preživela."

Sledi bratomorna vojna?

V tem trenutku se zdi Lamprehtu ključno "ustaviti ta pošastni stroj vojaške moči", saj se napoveduje bratomorna vojna, ki bo – po nedavnih napovedih ukrajinskega zunanjega ministra – zahtevala 55.000 življenj in okoli pet milijonov beguncev samo v prvem valu. Ob tem pa ne pričakuje, da bi Zahod posredoval vojaško: "Zavedati se je treba, da Zahod vojske v Ukrajino ne bo poslal. Nato bi s tem tvegal frontalni spopad z Rusijo ... To so scenariji, o katerih ta trenutnek sploh ne upam razmišljati," ker vodijo v podobne konstelacije kot v obeh dozdajšnjih svetovnih vojnah, je dejal.

Sam upa, da se bodo razmere umirile in da se ne bodo stopnjevale, "bodo pa Ukrajinci največje žrtve". Skrbi pa ga Putinova izjava, da bo to spopad, kakršnega svet še ni videl. ZDA in Rusija skupaj imata namreč večino svetovnega jedrskega orožja, je spomnil.

Lovec: Zahod ni odrezal Rusije od SWIFTA

Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose je v Odmevih ocenil, da se je Zahod s svežnji sankcij, kot jih sprejema, odrekel temu, da bi bil igralec v konfliktu. Prej bo opazovalec. Namreč, zahod ni odrezal Rusije od sistema SWIFT, preostale sankcije pa so bolj srednjeročne in dolgoročne, vprašanje je tudi, kako se bodo izvajale in kako bodo učinkovite. Je pa res, da sta Evropa in Rusija obojestransko odvisni, in če bi odrezali SWIFT, bi morda Rusija zaprla svoje plinovode. Res je tudi, da bi Rusija ob tem primerjalno imela večjo škodo. Ampak vemo, da si avtoritatrni režimi lahko kratkoročne negativne učinke lažje privoščijo kot demokratični. In vemo, o čem so denimo v ZDA namenili večino današnje razprave: dogajanju na borzi. Lovec je še spomnil, da je Rusija igralec v zatonu oziroma pod časovnim pritiskom. Tokrat je šla zelo daleč in verjetno storila napako.

Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na FDV-ju pa je za Odmeve poudarila, da je ruska vojaška doktrina - doktrina šoka. Z zračnimi napadi po celotnem ozemlju Ukrajine so poudarili vidik presenečenja in šokirali ne samo domačo ukrajinsko javnost, temveč tudi mednarodno. Obenem je način napada nakazal, da je njihov cilj precej širši od zgolj dveh separatističnih regij. Opozorila je tudi, da pravzaprav ne vemo, kaj sploh počne ukrajinska vojska. Poročila so skopa. Če je Rusija že danes pozvala Ukrajino k kapitulaciji, lahko domnevamo, da je imela določene uspehe na bojišču. Sicer pa so številke na ruski strani. Rusija ima aktivnih sil milijon, Ukrajina pa 195.000.