Na MZZ-ju so ruskemu veleposlaniku tudi "izrazili najostrejši protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov".

"Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem storila vse, da bodo storilci odgovarjali za te grozljive zločine," so zapisali na MZZ-ju.

V skladu z 11. členom dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ima država sprejemnica možnost, da od tujega diplomatsko-konzularnega predstavništva zahteva prilagoditev števila osebja v mejah tistega, kar je zanjo razumno in običajno glede na okoliščine in razmere v državi sprejemnici ter potrebe zadevnega diplomatskega predstavništva. Ta člen tako daje možnost državi sprejemnici, da člana tujega diplomatskega osebja razglasi za nezaželeno osebo oz. persono non grato.

"V tem smislu se je Republika Slovenija odločila, da število članov diplomatske misije Ruske federacije uskladi s številom članov diplomatske misije Republike Slovenije v Moskvi," so še navedli na MZZ-ju.

Slovenija izbrala 11. člen dunajske konvencije, večina drugih držav pa 9.

Kot je za TV Slovenija poročala Marta Razboršek, se je Slovenija odločila za zmanjšanje števila osebja po 11. členu dunajske konvencije, velik del preostalih držav pa po 9. členu, kar pomeni izgon, saj se oseba razglasi za t. i. persono non grato, torej nezaželeno. Razlika je tudi pri odhodih – izgnani diplomati morajo državo sprejemnico zapustiti v 72 urah po vročitvi note in država določi, kdo jo mora zapustiti, po 11. členu, za katerega se je odločila Slovenija, pa osebje, ki bo moralo zapustiti državo, določi ruska stran. Datum odhoda v konvenciji ni izrecno določen, ga je pa Slovenija določila v noti – 33 uslužbencev veleposlaništva mora Slovenijo zapustiti v 10 dneh.

Kirn: Inovativna pot utemeljevanja izgona

Potezo je v Odmevih komentiral tudi nekdanji diplomat Roman Kirn. Glede izgona osebja je dejal, da je to običajen ukrep: "Kar odstopa, je število držav, ki so istočasno določile število diplomatov, ki jih bodo izgnali." "Mislim, da je Slovenija tu našla inovativno pot, da ne govori o izgonu, kar je včasih popularno, ampak se sklicuje na 11. člen dunajske konvencije, potezo pa tako utemelji na pravni podlagi," je poudaril.

Kot pozitivno ocenjuje predvsem enotnost evropske diplomacije: "Stranski učinek te krize je, da bo Evropska unija enotneje delovala na področju enotne zunanje in varnostne politike. To krepi njeno moč." Kot pravi, je dober znak, da je EU enoten tudi pri zaostrovanju sankcij. Sankcije namreč vedno prizadenejo tako eno kot drugo stran.

Na posvet poklican veleposlanik v Rusiji

Poleg tega je ministrstvo, kot so sporočili pozneje, na posvet poklicalo slovenskega veleposlanika v Rusiji Branka Rakovca, in sicer zaradi "ruskega vojaškega nasilja nad Ukrajino in hudih kršitev mednarodnega prava ter pobojev nedolžnih ukrajinskih civilistov, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov".

Najštevilčnejše veleposlaništvo v Sloveniji

Trenutno je sicer rusko veleposlaništvo daleč najštevilčnejše v Sloveniji, so na ministrstvu pojasnili za STA. Na njem deluje 41 diplomatov in administrativnega ter tehničnega osebja, kar je bistveno več kot npr. na veleposlaništvih ZDA in Kitajske.

Pozneje so na ministrstvu za STA tudi potrdili informacijo, da se bo število osebja zmanjšalo za 33 oseb, z 41 na vsega osem. Predsednik vlade Janez Janša je predtem na Twitterju zapisal, da se bo število ruskih diplomatov "drastično zmanjšalo".

Na ministrstvu so poudarili, da gre za ukrep, ki je usklajen znotraj EU-ja, in da so se za zmanjšanje ruskega diplomatskega osebja v zadnjem času že odločile številne druge članice Unije, med njimi Nemčija, Francija in Italija.

Druge države so svojo odločitev večinoma utemeljile z zagotavljanjem nacionalne varnosti oziroma s tem, da naj bi izgnani ruski diplomati vohunili in delovali kot obveščevalci, medtem ko na MZZ-ju tovrstnih razlogov ne omenjajo.

Iz EU-ja od začetka invazije izgnanih že 260 ruskih diplomatov

Evropska unija je skupino ruskih diplomatov, ki sodelujejo z njenimi institucijami, razglasila za nezaželene oz. persone non grate in tako sprožila postopek za njihov izgon iz Belgije.

"Odločil sem se, da več uradnikov stalnega ruskega predstavništva pri EU-ju označim za persone non grate, ker se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom," je v izjavi za novinarje dejal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU-ja Josep Borrell. Pri tem je dodal, da bodo danes na pogovor poklicali tudi ruskega veleposlanika pri EU-ju, da se mu sporoči odločitev EU-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Borrell je svojo odločitev sporočil ob mednarodnih obsodbah Rusije zaradi pobojev v mestu Buča v bližini Kijeva, kjer je bilo po umiku ruskih enot odkritih več deset trupel.

Države članice EU-ja so samo v zadnjih dveh dneh izgnale približno 150 ruskih diplomatov, od začetka invazije pa je ta ukrep doletel že skupno 260 diplomatov. Izgone ruskih diplomatov so v ponedeljek najavile Litva, Nemčija in Francija, danes pa so se jim pridružile še Slovenija, Latvija, Italija, Španija, Belgija in Danska.

Nemčija se je v povezavi z vojno v Ukrajini odločila izgnati 40 ruskih diplomatov, Francija jih je izgnala 35 zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom, medtem ko pa se je Litva odločila izgnati ruskega veleposlanika.

V Italiji je bilo 30 ruskih diplomatov izgnanih "iz razlogov nacionalne varnosti" v povezavi z vojno v Ukrajini. Nekaj ur pozneje se je ukrepom pridružila tudi Španija, kjer je zunanji minister napovedal izgon približno 25 ruskih diplomatov. Med njimi sicer ni bilo ruskega veleposlanika, saj si želi Španija pustiti možnost za dialog za rešitev spora.

Podobno potezo je napovedala tudi Danska, ki je izgnala 15 ruskih diplomatov, obtoženih vohunjenja na njenem ozemlju. Vseeno pa je pri tem danski zunanji minister Jeppe Kofod dodal, da bodo diplomatski stiki z Moskvo ostali odprti, in opozoril, da ruski veleposlanik ni bil izgnan. Švedska pa je sporočila, da bo izgnala tri ruske diplomate.

Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov na današnji tiskovni konferenci dejal, da je bil množični izgon ruskih diplomatov "kratkovidna poteza". "Oženje možnosti za diplomatsko komunikacijo v tako težavnem kriznem okolju, kakršnega še ni bilo, je kratkovidna poteza, ki bo še dodatno otežila našo komunikacijo, ki je nujna za iskanje rešitve," je dejal in dodal, da bo izgon diplomatov neizogibno vodil v povračilne ukrepe.