"Moj dnevni red je zelo preprost. Ima samo tri točke: orožje, orožje, orožje," je povedal Kuleba. "Prepričani smo, da je najboljši način za pomoč Ukrajini, da se ji zagotovi vse potrebno, da ustavijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se ruska vojska premaga v Ukrajini, na ozemlju Ukrajine, da se vojna ne razširi naprej," je pozval.

Poudaril je, da sta ukrajinska vojska in ukrajinsko ljudstvo v zadnjih tednih pokazala, da se znata boriti in zmagovati. Vendar pa bodo brez zadostne podpore v obliki vsega orožja, ki ga zahteva Ukrajina, te zmage pospremljene "z ogromno žrtvami", je dejal. Povedal je, da potrebujejo letala, protiladijske rakete in težke sisteme zračne obrambe.

"Več orožja dobimo, prej pride v Ukrajino, več človeških življenj bo rešenih. Ne bo več uničenih mest in vasi. In ne bo več ponovitev Buče," je povedal Kuleba, ki se je udeležil dopoldanskega dela zasedanja zunanjih ministrov Nata. Članice zveze Nato je pozval, naj opustijo zadržke. "Ker – kakor nenavadno se sliši – orožje danes služi miru," je dodal Kuleba.

Ministri Nata se strinjajo, da je treba okrepiti vojaško pomoč

Zunanji ministri Nata so se medtem na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril. Dodal je, da se zavedajo nujnosti pomoči.

Zaveznice so se strinjale, da je treba pomagati tudi drugim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je poudaril generalni sekretar zavezništva. Pri tem je izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.

Brez razlik med defenzivnim in ofenzivnim orožjem

Tako Kuleba kot Stoltenberg sta poudarila, da se pri pomoči Ukrajini ne sme razlikovati med defenzivnim in ofenzivnim orožjem. "Vsako orožje, uporabljeno v rokah ukrajinske vojske na ozemlju Ukrajine proti tujemu napadalcu, je po definiciji defenzivno," je povedal ukrajinski zunanji minister. Tiste države, ki pravijo, da bodo zagotavljale defenzivno orožje, ofenzivnega pa ne, je označil za "hinavske".

Obenem je bil kritičen do Nemčije, za katero je dejal, da bi lahko glede na svoje zmogljivosti storila več za pomoč Ukrajini. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je medtem povedala, da Berlin skupaj s partnerji preučuje, kako bi intenzivneje in bolj usklajeno pomagali Ukrajini.

Kijev vztraja pri embargu na ruski plin in nafto

Vodja ukrajinske diplomacije je spregovoril tudi o zadnjih predlogih sankcij proti Rusiji. "Še naprej bomo vztrajali pri popolnem embargu na nafto in plin iz Rusije, izključitvi vseh ruskih bank iz sistema Swift ter zaprtju vseh pristanišč za ruske ladje in rusko blago z nekaj izjemami za humanitarne potrebe," je povedal.

Izrazil je upanje, da v prihodnje ne bodo potrebna grozodejstva, kakršno se je zgodilo v Buči, da bodo partnerice sprejele nove sankcije.

Logar: Slovenski prispevek na področju humanitarne pomoči "rekorden"

Zasedanja se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki se je zavzel za čimprejšnjo prepoved uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Zavzel se je tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji, tako na humanitarnem kot vojaškem področju.

"Mislimo, da je ta predlog nujen čim prej," je Logar dejal glede evropske prepovedi uvoza ruskega plina. "Kajti dokler bo Evropska unija plačevala krvave energetske evre Rusiji, toliko dlje bo trajala ruska agresija v Ukrajini," je poudaril. Dodal je, da "razvoj dogodkov gre v to smer". Slovenija ob tem aktivno išče vire za nadomestitev ruskega plina, pri tem pa je po ministrovih besedah zelo uspešna.

Države članice EU-ja trenutno razpravljajo o predlogu petega svežnja sankcij, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija. V njem sta med drugim prepoved uvoza premoga iz Rusije in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. Po mnenju Logarja to ni zadnji sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije v Ukrajini.

Glede podpore zveze Nato, o kateri bodo ministri razpravljali tudi z ukrajinskim kolegom Kulebo, pa je minister dejal, da morajo države članice zavezništva še naprej podpirati Ukrajino v boju za osvoboditev njenega ozemlja v okviru mednarodno priznanih meja, tako na vojaškem kot humanitarnem področju.

Slovenija na vseh področjih podpira Ukrajino, je še dejal. Prispevek na področju humanitarne pomoči je po njegovih besedah rekorden, pomagala pa je tudi z ubojnimi sredstvi. Poleg tega Slovenija pomaga državam, ki gostijo begunce iz Ukrajine.