"Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako s težjo opremo kot z lažjimi oborožitvenimi sistemi," je v Bruslju poudaril Stoltenberg.

Ponovil je, da je vojna v Ukrajini v ključni fazi, saj se ruske sile množično premikajo s severa proti jugu in vzhodu Ukrajine, kjer Nato pričakuje veliko ofenzivo. "Ruski predsednik Vladimir Putin želi vzpostaviti nadzor nad celotnim Doneškim bazenom (Donbasom)," je poudaril. S tem bi ruska vojska ustvarila kopenski most do zasedenega polotoka Krim.

Tudi generalštab ukrajinskih oboroženih sil je sporočil, da so se ruske sile osredotočile na "agresivno" operacijo, katere cilj je vzpostaviti popolni nadzor nad pokrajinama Doneck in Lugansk na vzhodu.

Vojna bi lahko trajala še več mesecev ali let

Stoltenberg je tudi posvaril, da bi lahko vojna trajala še dolgo, še več mesecev ali celo let. Na to je po njegovih besedah treba biti pripravljen, tako glede podpore Ukrajini, ohranjanja sankcij proti Rusiji in krepitve svojih obrambnih zmogljivosti. Zato od ministrov pričakuje, da bodo obravnavali te dolgoročne vidike.

Ministri o strateškem konceptu

Del načrta za prihodnost delovanja zavezništva je strateški koncept, o katerem bodo danes razpravljali zunanji ministri. "Obravnavati moramo spremembe v globalnem ravnovesju moči in varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj ter precej močnejše Kitajske. Pa tudi izzive, ki jih Kitajska in Rusija predstavljata za naš mednarodni pravni red in demokratične vrednote," je poudaril Stoltenberg.

Gre tudi za strategijo, kako se spoprijeti s kibernetskim hibridnim terorizmom in varnostnimi posledicami podnebnih sprememb, je še povedal.

Nato z dodatno podporo Ukrajini, Gruziji in BiH-u

Na novinarski konferenci pred zasedanjem je Stoltenberg tudi napovedal, da bodo zaveznice Ukrajini zagotovile dodatno vojaško materialno podporo, med drugim protitankovsko orožje in sisteme zračne obrambe, povečale bodo tudi humanitarno in finančno pomoč.

Podporo bodo predvidoma namenile tudi partnericam zavezništva, ki so ranljive pred ruskimi grožnjami in vmešavanjem. Omenil je dve, Gruzijo in Bosno in Hercegovino.

Ukrajinski minister Kuleba se bo pritožil glede dobav orožja

Zunanjim ministrom držav članic Nata se bo na zasedanju v četrtek pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Na delu zasedanja, ki bo namenjen svetovni varnosti, pa bodo sodelovali zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije, visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell in predstavniki Natovih partneric na azijsko-tihooceanskem območju, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da se bo pritožil kolegom iz držav članic G7 in Nata, naj izpolnijo ukrajinske zahteve glede dobave zadostne količine orožja za boj proti ruskim enotam. "Moja glavna točka pogovorov v Bruslju bo zagotoviti vse potrebno orožje za Ukrajino," je dejal.

ZDA in Češka pošiljajo dodatno orožje

ZDA medtem napovedujejo novo pošiljko protitankovskih raket Javelin Ukrajini v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Gre za šesto pošiljko ameriške vojaške opreme Ukrajini od avgusta.

Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, pa so ZDA Ukrajini poslale že za 1,7 milijarde dolarjev vojaške opreme.

Češka pa je postala prva članica EU-ja, ki je Ukrajini neposredno poslala ofenzivno orožje po začetku ruske agresije, poroča BBC.

Višji češki predstavniki so za Reuters dejali, da je Češka poslala tanke T-72, izdelane v Sovjetski zvezi, in druga vojaška vozila. Z vlakom je bilo poslanih najmanj pet tankov in pet drugih vozil.

Češka obrambna ministrica Jana Cernočova pred parlamentom ni hotela te pomoči ne potrditi ne zanikati, dejala je le, da lahko potrdi, da Češka Ukrajini pomaga, kolikor lahko, tako z lahko kot s težko oborožitvijo.

Nizozemska pošilja bojna letala Bolgariji

Nizozemska je medtem zaveznici v zvezi Nato Bolgariji poslala štiri bojna letala F-35. Nizozemski lovci bodo bolgarskim mig-29 pomagali nadzorovati zračni prostor nad Črnim morjem do 31. maja. Nizozemski lovci bodo zamenjali španske, ki so nadzorovali nebo nad Bolgarijo od sredine februarja. Bolgarija po poročanju Reutersa ob tesnem sodelovanju z Natom vzpostavlja tudi bojno skupino z do tisoč vojaki.