Moldavska vlada opaža "nevarno poslabšanje razmer" po napadih z granatami v Pridnestrju, ki predstavljajo "zelo nevaren trenutek v zgodovini naše regije". Moldavske institucije so v visokem stanju pripravljenosti, je še dodal po poročanju Guardiana.

Pridnestrska moldavska republika na vzhodu Moldavije ali Transnistria, pokrajina tik ob meji z Ukrajino, mednarodno ni priznana država. Pridnestrska republika je neodvisnost razglasila ob razpadu Sovjetske zveze leta 1990. Sledila je dvoletna vojna z moldavskimi silami, v kateri so s pomočjo Rusije zmagali.

Rusija ima danes na območju vojaško oporišče in skladišče z 20.000 tonami streliva, domnevno največje v Evropi. V Pridnestrski republiki je nastanjena ruska mirovna misija s 1500 pripadniki, še okoli 1400 ruskih vojakov pa varuje omenjeno skladišče orožja, navaja Reuters.

V Pridnestrju živi okoli 420.000 ljudi, številni imajo več kot en potni list. Približno 220.000 jih ima moldavsko državljanstvo, 240.000 rusko državljanstvo in 130.000 ukrajinsko državljanstvo.

Napad na ministrstvo in radijske antene ter streli pri skladišču orožja

Prvi incident je Transnistrio pretresel v ponedeljek, ko so neznanci z metalci granat napadli zgradbo pridnestrskega "ministrstva za varnost" v prestolnici pokrajine Tiraspol. V torek je eksplozija zadela dve anteni sovjetske izdelave, prek katerih je oddajal radio v ruskem jeziku. V sredo so nato v vasi Kolbasna, kjer ima Rusijo omenjeno skladišče orožja, odjeknili streli. O žrtvah v nobenem od incidentov niso poročali.

Popescu: Moldavci nočejo vojne

Incidenti so okrepili strahove, da bi dogajanje lahko Moldavijo in Pridnestrsko republiko povleklo v vojno v Ukrajini, kjer Rusija od 24. februarja izvaja invazijo. Zunanji minister Popescu poudarja, da Moldavci, tudi tisti v pretežno rusko govorečem Pridnestrju, vojne nočejo.

"Naša dosedanja analiza kaže, da obstajajo napetosti med različnimi silami v regiji, ki si želijo destabilizirati razmere. Zaradi tega je pridnestrska regija ranljiva in ustvarja tveganja za Republiko Moldavijo," je dejal Popescu.

Kdo stoji za incidenti?

Moldavska vlada ne želi ugibati o povzročiteljih incidentov. Popescu meni, da bi lahko šlo za provokacijo ali pa za napetosti med različnimi silami v regiji. "Ne moremo natančno pokazati s prstom ali koga kriviti, vendar vidimo, da v regiji res obstajajo nekatere sile, ki si prizadevajo za destabilizacijo razmer," je dejal zunanji minister in namestnik premierke Natalie Gavrilite.

Pridnestrsje krivi Ukrajino. Kijev krivi "ruske provokacije".

Pridnestrske oblasti so za incidente okrivile Ukrajino, strele pri skladišču orožja naj bi tako sprožili ukrajinski brezpilotni letalniki. Ukrajinska stran je na drugi strani v preteklih tednih večkrat namigovala, da bodo ruske sile "izvajale provokacije" na območju, da bi upravičile posredovanje Rusije v Moldaviji.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je v četrtek zatrdila, da so nedavni incidenti poskus, da bi Pridnestrsko republiko potegnili v vojno.

Prejšnji teden je sicer eden izmed visokih poveljnikov ruske vojske dejal, da bi pridobitev nadzora nad jugom Ukrajine Rusiji pomagala pri povezovanju s Pridnestrjem. Vodja samooklicane republike Doneck Denis Pušilin pa je pozval Moskvo, naj "upošteva dogajanje v Pridnestrju" pri načrtovanju naslednje faze ofenzive.

Moldavija: Moškim prepovedano zapustiti Pridnestrje

Moldavski minister Popescu je še zatrdil, da so oblasti v Pridnestrju prejšnji teden vsem moškim v za boj ustreznih letih prepovedali zapuščati območje, kar pomeni, da "še nismo zunaj potencialno nevarnega območja".

Rusija je sicer Moldaviji zagotovila, da spoštuje njeno ozemeljsko celovitost, vendar "glede na situacijo v regiji ostajamo zelo pozorni", je dejal Popescu.

Sorodna novica 10 ur v Transnistriji, "državi", za katero verjetno še slišali niste

V državi 95.000 ukrajinskih beguncev

Moldavija je med vojno sprejela okoli 95.000 beguncev iz Ukrajine. To predstavlja kar 3,5 odstotka moldavskega prebivalstva. Hkrati se je gospodarski položaj že tako ene najrevnejših držav v Evropi še poslabšal. Tudi Popescu je opozoril na "velike negativne vplive na gospodarstvo", saj se je zaradi vojne ustavilo 15 odstotkov moldavskega izvoza, inflacija je 22-odstotna, zaradi zaprtja pristanišče v Odesi pa se dražijo tudi cene uvoza.

Poskus včlanjevanja v EU

Država je sicer marca, kmalu po Ukrajini, zaprosila za članstvo v Evropski uniji. Kišinjev je prejšnji teden v Bruselj poslal prvi izpolnjeni vprašalnik, trenutno izpolnjuje drugi obrazec. Minister Popescu je prepričan, da je mesto Moldavije v Uniji: "Smo država z evropsko zgodovino, evropsko identiteto, evropskim jezikom – in naš romunski jezik je že uradni jezik EU-ja, zaradi česar je vse veliko lažje." Vendar tudi države podpornice moldavskega vključevanja v Unijo dvomijo, da bi se to lahko zgodilo kmalu.