Na visoko gospodarsko rast sta po podatkih državnega statističnega urada pozitivno vplivali domače in tuje povpraševanje. Domača poraba je bila za 16,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju lani. K višji domači porabi je največ prispevala poraba gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Rast so statistiki ugotovili tudi pri naložbah v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zalogah (2,3 odstotne točke).

Visoka rast domače potrošnje, tako zasebne kot investicijske, in znatna umiritev v izvoznem delu gospodarstva sta v okviru pričakovanj pomladanske napovedi, ki so jo na uradu pripravili v prvi polovici marca. "Negotovost in negativna tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami in oskrbo z energenti, pa so se od tedaj okrepila," je komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš. V pomladanski napovedi je Umar napoved rasti za letos znižal s 4,7 na 4,2 odstotka.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pojasnjujejo, da se je BDP na četrtletni ravni realno povečal za 0,8 odstotka, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih. Rast pa je v začetku leta 2022 ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove.

Uvoz se je povečal bolj kot izvoz

Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz – uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP-ja znova negativen (za 5,6 odstotne točke).

Sorodna novica EK za letos Sloveniji napoveduje 3,7-odstotno rast. BS: Rast ostaja visoka.

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se povečale za 21,8 odstotka. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 16,7 odstotka. Visoka je ostala tudi rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala.

Na Umarju dodajajo, da so na nadaljnjo rast porabe gospodinjstev ugodno vplivali postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Ob tem opozarjajo, da je kupna moč gospodinjstev pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane.

V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast naložb, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna poraba je bila višja kot v primerljivem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu.

Negotovost ostaja visoka

Na Umarju opažajo, da so se kazalniki zaupanja marca zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, še posebej pri potrošnikih in v predelovalnih dejavnostih. Aprila je sledilo rahlo izboljšanje, a negotovost ostaja velika.

Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini, uvajanjem novih sankcij proti Rusiji in odzivom gospodarstev na morebitne težave v preskrbi z energenti, ostaja visoka in bo ključno vplivala na gospodarska gibanja v evropskem prostoru v prihodnjih mesecih, so zapisali. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, predvsem v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, kjer bodo ključni ukrepi za blažitev posledic za najranljivejše skupine prebivalstva, so dodali.

Visoka ostajajo tudi tveganja za zaostritev omejitev na strani ponudbe, ki se še dodatno krepijo zaradi zaprtja delov kitajskega gospodarstva ob ničelni toleranci Kitajske do covida-19. Pandemične razmere ostajajo dejavnik tveganja, zlasti v primeru pojava novih sevov, ki bi lahko resneje poslabšali zdravstvene razmere in zahtevali strožje zajezitvene ukrepe.

Največ novih zaposlitev v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu

H gospodarski rasti so v prvem četrtletju sicer pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala, v prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oz. 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.