Po izrazitem povišanju ob koncu lanskega leta se je gospodarska rast v prvem četrtletju letos pričakovano umirila, a ostala višja kot v evrskem območju. Z 0,8 odstotka na četrtletni ravni je bila za 0,6 odstotne točke višja od povprečja v območju evra, najnovejše podatke o gospodarski aktivnosti komentirajo na Banki Slovenije.

Podatke o rasti bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju je danes objavil Statistični urad RS. Na letni ravni je bila rast 9,8-odstotna.

V Sloveniji so se v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, o teh številkah pravijo v centralni banki. Kot ugotavljajo, je poleg potrošnje gospodinjstev domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, pri čemer pomemben delež odpade na gradbeništvo. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je ostala še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se tako za zdaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin.

Robustna osebna potrošnja

Zasebna potrošnja je ostala robustna – razmere na trgu dela so namreč ob najvišji zaposlenosti do zdaj in zgodovinsko nizki brezposelnosti izrazito ugodne in podpirajo kupno moč gospodinjstev. Z ukinitvijo ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je dodatno okrepilo povpraševanje po storitvah, po drugi strani pa so težave v dobavnih verigah omejevale nakupe trajnega blaga, predvsem avtomobilov.

Visoka je ostala tudi medletna rast naložb, v strukturi katerih je opaziti okrepitev v gradbeništvu. Raven investiranja je sicer že bistveno nad predkriznimi vrednostmi. Na državno trošenje so še naprej vplivali izdatki za obvladovanje epidemije.

Rast izvoza se je umirila, a tudi v prvem letošnjem četrtletju ostala visoka. Domače povpraševanje pa je poganjalo rast uvoza, ki je bila tako še močnejša od sicer robustne rasti izvoza.

Storitvene dejavnosti so bile gonilo

Med posameznimi dejavnostmi so h gospodarski rasti po ugotovitvah Banke Slovenije največ prispevali storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Po šibkih lanskih gibanjih so gradbena dela na začetku letošnjega leta pospešila v večini segmentov gradenj kljub pomanjkanju delavcev in materiala.

V Banki Slovenije ob tem opažajo, da so razmere v predelovalnih dejavnostih postale zahtevnejše, medletna rast dodane vrednosti se je namreč nekoliko upočasnila, skupna proizvodnja pa je ob izrazitih razlikah med panogami četrtletno stagnirala. Poslabšale so se razmere v proizvodnji avtomobilov in nekaterih drugih panogah, neposredno povezanih z avtomobilsko industrijo. Znižala se je tudi vrednost indeksa proizvodnje v energetiki, kjer so gibanja pogojena tako s cenovnimi pritiski kot tudi z ukrepom znižanja omrežnin v prvem četrtletju.

Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij na realno gospodarstvo so po teh ocenah za zdaj razmeroma omejeni. Poslabšanju gospodarske klime v marcu je že aprila sledilo izboljšanje, večinoma so se zvišale tudi kratkoročne ocene pričakovanega povpraševanja. Glavnina šoka se tako odraža v višanju rasti cen energentov in surovin, kar prek izrazitega naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo.

EK Sloveniji napoveduje 3,7-odstotno rast

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedala februarja. Za prihodnje leto je napoved znižala s 3,6 odstotka na 3,1 odstotka. Inflacija bo po napovedih letos 6,1-odstotna.

Napovedana inflacija je v danes objavljeni spomladanski napovedi precej višja kot v zimski, ki jo je Evropska komisija objavila februarja. Tedaj je Sloveniji za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Zdaj za prihodnje leto napoveduje 3,3-odstotno inflacijo.

Je pa tokratna napoved blizu tisti za območje držav z evrom, ki za letos prav tako znaša 6,1 odstotka, za prihodnje leto pa 2,7 odstotka.

Sorodna novica 9,8-odstotna gospodarska rast v prvih mesecih tega leta

Kljub trenutni visoki porabi pa se bo v Sloveniji izboljšal položaj javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se bo s 5,2 odstotka, kolikor je znašal lani, letos znižal na 4,3 odstotka BDP-ja. V letu 2023 se bo še znižal, in sicer na 3,4 odstotka.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Današnja je prva po izbruhu vojne v Ukrajini.

Druge napovedi

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v nedavno znižani oceni sicer Sloveniji za letos napoveduje 4,2-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa triodstotno. Banka Slovenije je decembra lani napovedala štiriodstotno oziroma 3,3-odstotno gospodarsko rast.

Sorodna novica Evropska komisija za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti