"Vložili smo podpise za začetek referendumskega postopka za zakon o vladi. Problematičen je zato, ker povečuje število ministrstev za tri, to pomeni trikrat dodatne stroške, trikrat dodatno mrežo zaposlenih, ne gre samo za en fikus ali ministra, potem bi bil lahko minister brez listnice," je razloge v izjavi za javnost v uvodu pojasnil Branko Grims iz SDS-a in dodal, da vse to plačajo davkoplačevalci.
"Ključna utemeljitev, ki nas je prepričala, da smo se dokončno odločili, da gremo zares v ta referendum, je zgodba vlade – nepopisna šlamastika je bila z naftnimi derivati. Veste, da je to povzročila vlada, predvsem predsednik vlade, ki je en teden vnaprej napovedal, kaj bo naredil z naftnimi derivati, po domače povedano, da jih bo strahovito podražil," je nadaljeval Grims in dodal, da so se na to odzvali državljani in dobavitelji, povzročena pa je bila špekulativna kriza s pomanjkanjem goriv na črpalkah.
Za vse skupaj je po njegovem kriv premier Robert Golob, ki je napovedal, "da bo ukinil vse tiste dobre rešitve za ljudi, ki jih je uvedla še prejšnja vlada". Po njegovih besedah se je izkazalo, da je vlada "popolnoma neoperativna". "Si predstavljate, takšno neoperativno vlado hočejo še širiti, da bo še bolj neoperativna, ljudje pa naj to plačajo, temu je treba reči odločen ne," je sklenil Grims.
Grims: Vlada v poletni vročini spi kot zimski medved v brlogu
"Glede na neumnosti, ki jih počne ta vlada, glede na to, da v tem trenutku ni storila še nič, po domače rečeno, v poletni vročini vlada Roberta Goloba spi kot zimski medved v brlogu, je zagotovo pričakovati, da se bo nabrala še kakšna stvar in bo mogoče izvesti več referendumov hkrati, ker pa imamo jeseni najmanj dvoje volitve, predsednika države in lokalne, zakon o referendumu in ljudski iniciativi omogoča, da se združijo ti postopki, da se tako prihrani, kar pomeni, da ti referendumi ne bi stali praktično nič," je Grims odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bodo, glede na to, da referendum stane več milijonov evrov, tega izvedli "skupaj s kakšnimi volitvami".
Grims upa, da bo takšno rešitev Golobova koalicija podprla, saj je po omenjenem zakonu za predlagano združevanje volitev in referendumov potrebna dvotretjinska večina.
Grims: Javnost noče več ministrstev
"Poudaril bi anketo Parsifala, ki kaže, da 60-odstotkov ljudi odločno podpira to, da se prepreči povečevanje števila ministrstev v času, ko Slovenija drsi v krizo," je še poudaril Grims in na novinarsko vprašanje, koliko podpisov so zbrali, odvrnil, da "več kot dovolj".
Po Grimsovih besedah podpisniki niso zgolj člani SDS-a. "Ljudje so dobesedno stali v vrstah, pojdite vprašat na ulico, pa boste videli, kaj ljudje mislijo," je dodal.
"Z Vilijem Kovačičem mi nimamo nič," je na novinarsko vprašanje glede Kovačičevega zbiranja podpisov odvrnil Grims.
Koalicija: SDS z zakonodajnim referendumom zavlačuje
V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da SDS z vložitvijo podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi želi zavlačevati postopek formiranja nove vlade. Tri nova ministrstva ustanavljajo, saj želijo poskrbeti za sožitje generacij in podnebne spremembe, pravijo v Svobodi.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je v izjavi za medije dejal, da si želijo dati odgovor na zgodbo solidarne prihodnosti, na sožitje vseh generacij, tudi na podnebne spremembe. Znanje, znanost in razvoj pa nam bodo po njegovih besedah prinesli dodano vrednost. "Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo nam pa dragocen čas," je dejal. Obljubil je, da bodo dali vse od sebe, da najdejo ustrezne rešitve pri podražitvah hrane in energentov. "Prepričan sem, da se zgodba slabega polnjenja bencinskih rezervoarjev ne bo več ponovila," je dejal.
Vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik je v izjavi za medije dejal, da je prvič v zgodovini države na zakon o vladi vložen referendum. "Vsaka vlada ima možnost, da si organiziranje organizira sama," je poudaril. Dodal je, da se poslanec SDS-a Grims "izgovarja" tudi na davkoplačevalski denar, ob tem pa je opozoril, da tudi referendum stane in se plačuje z davkoplačevalskim denarjem. Po njegovih informacijah se bodo podpisi začeli zbirati septembra, ko in če referendum bo, pa se bodo v stranki in koaliciji pogovarjali o strategiji.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da je bila poteza SDS-a pričakovana in je jasen pokazatelj tega, da se SDS ni sprijaznil s porazom na volitvah. Vlada bo po njegovih besedah v tem času delala, kot je bilo zastavljeno. "Pač z malo več improvizacije pri usklajevanju teh novih področij," je dejal. Dodal je, da so referendumi sicer demokratično orodje, vendar gre v tem primeru po njegovem mnenju zgolj za zavlačevanje postopkov.
Zbrati bo potrebno 40.000 podpisov
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič bo zdaj v sedmih dneh določila rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Če je pobuda za začetek referendumskih postopkov vložena v skladu z zakonom, mora predsednica DZ v skladu z referendumsko zakonodajo v sedmih dneh o njej obvestiti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določiti koledarski rok, v katerem bo imel pobudnik čas zbrati 40.000 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Ker bi ta rok za zbiranje podpisov deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, bo predsednica DZ v skladu z zakonom morala določiti začetek zbiranja podpisov s 1. septembrom.
Samostojni referendum stane 4,2 milijona evrov
Na Državni volilni komisiji so pojasnili, da bi referendum, če bi ga izvedli skupaj s predsedniškimi volitvami, ki bodo prve jeseni, stal približno 760.000 evrov.
Če bi bil izveden samostojno, pa bi izvedba referenduma stala približno 4,2 milijona evrov, toliko je namreč stal zadnji referendum o vodah. Razlika, ki pomeni znaten prihranek, gre v največji meri na račun stroška volilnih odborov pa tudi drugih stroškov, denimo za poštne stroške za pošiljanje obvestila volivcem.
Parlament sprejel spremembe
DZ je prejšnji teden, 22. junija, na izredni seji sprejel spremembe zakona o vladi. Ta uvaja tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Nekaterim ministrstvom se obeta preimenovanje in spremembe pristojnosti. Poslanci naj bi o novih ministrih glasovali na seji 8. julija.
SDS je sicer že pred tem vložil predlog za posvetovalni referendum na ta zakon, a so ga poslanci zavrnili. Vendar so se potem takoj pojavila namigovanja, da naj bi zato začeli zbirati podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. To so zdaj tudi storili.
Aktivist Vili Kovačič ni zbral 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Danes pa je opozoril, da se volilna in referendumska pravica ne izvajata enako, zato bo ustavnemu sodišču predlagal, da zadrži izvajanje zakona o vladi in postopke referendumov, dokler DZ ne odpravi nepravilnost. Pobudniki za razpis zakonodajnega referenduma morajo v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 2500 podpisov, jih vložiti v DZ, šele nato pa se začne postopek zbiranja 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Kovačič meni, da je rok sedmih dni, v katerega so všteti tudi dela prosti dnevi in prazniki, prekratek. Podpise je treba zbrati v fizični obliki, ti pa po pošti prihajajo po roku zbiranja, čeprav so bili na pošto oddani pravi čas, DZ pa jih ne upošteva, je v izjavi za STA povedal Kovačič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje