DZ je z 52 glasovi za in 27 proti sprejel zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. Zakon bo v prejšnje stanje vrnil 11 zakonov, spremenjenih v času prejšnje vlade.
Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.
Predlog zakona ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.
Zakon so podprle koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki pravijo, da s tem uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe, da bodo sodelovali s civilno družbo.
Podporo so mu odrekli v opoziciji. SDS in NSi namreč menita, da bi bilo bolje novelirati vsak zakon posebej, in ne s t. i. omnibus tehniko. Problematizirajo tudi, da na zakon ni mogoče vložiti pobude za zakonodajni referendum, saj vsebuje tudi spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
V živo iz državnega zbora
Predlog zakona ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.
V imenu predlagatelja je zakonski predlog predstavila članica programskega odbora Inštituta 8. marec Tina Tomšič, ki je poudarila, da je zakon podprlo več kot 15.000 podpisnikov. Dejala je, da je predstavnica generacije, ki jo je prejšnja oblast teptala in zasmehovala. "Naša ideja je pravičnejša družba, ki temelji na dostojnem življenju," je poudarila.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je dejal, da bodo spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki sicer onemogoča razpis zakonodajnega referenduma za celoten sveženj zakonov, povečala prihodke državnega proračuna za 2,6 milijona evrov.
Odgovorna in demokratična politika, ki razume načela pravne države, je ta zakon dolžna sprejeti, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Gibanja Svoboda dejal Teodor Uranič. S podporo zakonu pa po njegovem mnenju uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe, "da bo civilna družba v procesih odločanja prepoznana kot stroka".
Stališče poslanske skupine SDS-a je predstavil Dejan Kaloh, ki je dejal, da je ocena stanja, da gre za škodljive ukrepe, subjektivna. Zaradi kratke časovne distance od njihovega sprejetja namreč po njegovem mnenju še ne more biti škode. Meni, da gre za neracionalno nasprotovanje sprejetim zakonskim rešitvam pod prejšnjo vlado, po zakonih pa da se je "prav po kovaško udarilo". Predloga ne bodo podprli.
V NSi-ju menijo, da se je civilna družba pisanja zakonov lotila z dobrimi nameni, a da bi bilo bolje, da bi se noveliralo vsak zakon posebej, in ne s t. i. omnibus zakonom. "Prepričani smo, da če je prejšnja vlada delala kakšne napake, potem jih ne popravljamo tako, da naredimo še večje napake," je v predstavitvi stališča NSi-ja dejala Vida Čadonič Špelič, zato zakona ne bodo podprli.
Stališče SD-ja je predstavila Meira Hot, ki je dejala, da je vlada Janeza Janše v nujne ukrepe za blaženje posledic epidemije "podtaknila celo vrsto novosti, ki niso imele veliko zveze z odzivom na pandemijo, so pa trajno spreminjale nekatera družbena razmerja in sistemske ureditve". Te je najprej treba vrniti v prvotno stanje, šele nato se lahko pogovarjajo o morebitnih spremembah v posameznih zakonih, je dejala. Zakon bodo v SD-ju podprli.
Stališče Levice je predstavila Nataša Sukič, ki je poudarila, da je ta zakon treba sprejeti, saj na novo vzpostavlja izgubljene demokratične standarde. "Te je Janševa vlada v svoji slepi sli po razgradnji družbenih sistemov brutalno krnila in s tem ustvarila resne motnje v demokratičnih procesih," je dejala. V Levici zakon podpirajo.
Razprava se je v pretežni meri vrtela okoli sprememb zakona o orožju, ki oži upravičenost za nabavo strelnega orožja kategorije osem A, kamor med drugim spada tudi polavtomatsko strelno orožje. Nanj je SDS vložil tri dopolnila, saj menijo, da bi s tem trajno ukinili nekatere strelske športne discipline. Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je predstavnike SDS-a vprašal, "katera olimpijska disciplina uporablja avtomatsko orožje".
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je pojasnil, da je evropska direktiva, ki takšno orožje prepoveduje kot posebno nevarno, nastala na podlagi posledic terorističnih napadov v Evropi. "V ničemer ne onemogoča delovanja in izvajanja strelskih društev," je dejal, saj sprememba zakona ne prepoveduje dovoljenega športnega orožja. V SDS-u so že na matičnem odboru napovedali, da bodo ustavnost zakona preverili na ustavnem sodišču.
V Inštitutu 8. marec veseli, da je koalicija držala predvolilne obljube
V Inštitutu 8. marec so že pred glasovanjem DZ-ja o njihovem predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države izrazili veselje, da se je koalicija z napovedano podporo zakonu držala predvolilne obljube.
Kot je na novinarski konferenci dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, se je predlog zakona "v glavah inštituta" začel pripravljati že novembra. "Spraševali smo se, kako bi bilo mogoče zaustaviti občutke nemoči, ko je prejšnja oblast teptala demokracijo," je dejala. "Sama pot je bila težka, ker smo bili nenehno priča številnih napadov in očitkov," je dejala. V inštitutu so veseli, saj napoved sprejetja zakona pomeni, da je Slovenija socialna in strpna država, v kateri vladajo demokratična načela, je dejala.
Novinarske konference so se udeležili tudi predstavniki študentskih in drugih nevladnih organizacij, ki so sodelovali pri zakonski pobudi. "Naravne nesreče zahtevajo izredne ukrepe, zadnji dve leti sta bili naravna nesreča za demokracijo države," je dejal direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici. Če bi novelirali vsak zakon posebej, kot je predlagala opozicija, bi po njegovem mnenju porabili štiri leta.
"Nihče noče strankarskih ravnateljev šol, imeti doma dolgocevnega orožja, pristranskih sodišč," je dejal predstavnik sindikata taksistov Dejan Jefim. Dodal je še, da naj bo ta zakon opomin politikom, da je ljudstvo še vedno nad oblastjo.
Jemanje glasu tako civilni družbi kot stroki z vseh področij je v razviti demokratični družbi nesprejemljivo, pa je opozoril pravnik Aljoša Petek iz Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij. "Popolnoma enako velja na področju trajnostnega razvoja, ohranjanja narave in skrbi za naše zdravo življenjsko okolje," je dodal.
S tem, ko obstoječa oblast podpira ta zakon, je po besedah Kovačeve izpolnila svojo predvolilno obljubo. Proti žaljivkam in lažem, ki so jih ob obravnavi zakona na matičnem odboru izrekli poslanci opozicije, pa bodo pravno ukrepali, je še napovedala.
Poslanci odločali o interventnem zakonu v zdravstvu
V središču prve izredne seje pa je bila tudio obravnava predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje. Ta med drugim naslavlja čakalne dobe v zdravstvu in zmanjšano dostopnost zdravstvenih storitev. Slednjih bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Več na povezavi desno.
Drugo na dnevnem redu
DZ je na prvi izredni seji obravnaval tudi predloga zakonov o ratifikaciji protokolov za vstop Švedske in Finske v zvezo Nato ter predlog mandatno-volilne komisije DZ-ja, da za člana programskega sveta RTV Slovenija na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe za preostanek štiriletnega mandata imenuje Alenko Sivka in Branimirja Piana. Piano bi nadomestil Nastio Flegar, ki je podala odstopno izjavo, v svetu pa bi bil do 28. aprila 2024. Sivka bi nadomestila Mitjo Čandra, ki je prav tako odstopil, programska svetnica pa bi bila do 27. decembra 2025.
Osrednja točka druge sklicane seje obravnava zakona o RTV Slovenija
Na drugi izredni seji, ki se je začela 15 minut po končani prvi izredni seji, DZ obravnava predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katerim želi vlada depolitizirati javni zavod. V skladu z njim bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV-ja. Med njegovimi 17 člani ne bi bilo niti enega, ki bi ga imenoval DZ.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje