Z omejenimi cenami plina in znižanimi trošarinami ter nižjo stopnjo DDV-ja bodo gospodinjstva prihranila od 90 do 675 evrov, odvisno od siceršnjih cen ponudnika, je dodal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Cene plina bodo navzgor zamejene od 1. septembra do 31. avgusta 2023.

Vlada se je v četrtem svežnju v nizu ukrepov za zamejitev draginje odločila za omejitev drobno prodajnih cen plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce. "Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe. To so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi itd. V tej kategoriji so še dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, kot so javni domovi za starejše in zapori. Med zaščitene odjemalce po zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kW/h," je pojasnil Kumer.

Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evra na kilovatno uro brez davka na dodano vrednost (DDV). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evra na kilovatno uro brez DDV-ja.

Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij – tako kot za elektriko bo ohranila 50-odstotno znižano trošarino in znižala stopnjo DDV-ja z 22 na 9,5 odstotka.

Kakšni naj bi bili prihranki na letni ravni?

Na letni ravni naj bi povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov, pri dražjih dobaviteljih pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.

Povprečni odjemalec socialne službe, ki ima sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bo na letni ravni prihranil do 1390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dragih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 odstotkov, in pri najdražjimih dobaviteljih do 13.590 evrov letno oziroma do 55 odstotkov.

Sorodna novica Golob po posvetu: Izenačitev vseh odjemalcev energije in plina ter znižanje DDV-ja za energente

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali 11 do 34 odstotkov na leto.

Kumer je napovedal, da bodo za socialno šibke pripravljeni posebni ukrepi oziroma "energetski dodatki".

Kumer je na novinarski konferenci še pojasnil, da je v sredo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen državam članicam priporočila, naj rabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov. Vlada je zato Plinovode in Agencijo za energijo pozvala, naj pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja. Hkrati je pozvala podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora. Gre za pripravljenost na morebitne izredne razmere, ki bi sledile ob nadaljnjih zmanjševanjih dobave zemeljskega plina zaradi vojne v Ukrajini.

Regulacija pogonskih goriv, elektrike ...

Vlada je v preteklih tednih že obnovila sistem delne regulacije pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest in začasno odpravila nekatere dajatve, pri elektriki pa je odločila, da bo s 1. septembrom določena najvišja cena, izenačila je tudi obravnavo gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev z upravniki v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega se je vlada odločila znižati stopnjo DDV-ja za elektriko z 22 na 9,5 odstotka, podaljšati 50-odstotno znižanje trošarine in za polovico znižati prispevek za obnovljive vire energije. Podobno je zdaj uvedla tudi pri plinu.

Sorodna novica Mesec za jesen napovedal enkratno pomoč najranljivejšim in upokojencem z najnižjimi pokojninami

O jesenskih dodatkih niso razpravljali

Vlada bi morala potrditi tudi ukrepe za pomoč socialno ogroženim prebivalcem v času draginje, a o tem ni razpravljala. Kot je za TV Slovenija povedal minister za delo Luka Mesec, je moral predčasno zapustiti sejo vlade.

Med ukrepi bodo po napovedi pristojnega ministra enkratni dodatki, s katerimi bi pokrili razliko med dohodki in pragom tveganja revščine. Dodatki naj bi bili izplačani jeseni, vrednost prvega kroga izplačil pa je ocenjena na 90 milijonov evrov.