Trenutno je povprečni pretok reke Soče v Solkanu tako nizek, da ne omogoča varnega obratovanja turbin, pojasnjujejo pri Soških elektrarnah. Ekološko sprejemljiv pretok zagotavljajo s prelivanjem vode čez zapornici na jezu in znaša toliko, kolikor je naravni dotok Soče.

Do srede so nekoliko višji pretok od naravnega zagotavljali s praznjenjem akumulacij. Akumulacije na reki Soči pa so dosegle spodnje, kritične ravni, ki dodatnega praznjenja akumulacij ne omogočajo več, so še navedli v družbi.

Po poročanju Primorskega dnevnika je pristojni deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine Stefano Zannier z razmerami v Soči seznanil italijansko ministrstvo za ekološko tranzicijo. Vlado v Rimu je pozval, da vzpostavi stik s slovensko vlado za povečanje količine vode, ki priteka skozi zapornice solkanskega jezu. Glede na pojasnila podjetja Soške elektrarne bo za to po vsej verjetnosti nemogoče poskrbeti, ugotavljajo v tržaškem časniku.

Takoj po ustavitvi turbin v Solkanu je v sredo začela upadati gladina Soče pri Gorici. Najhuje je bilo pod Ločnikom, saj nad tamkajšnjim jezom preusmerijo velik del vode v kanal, ki vodi proti Fari. Ribe so se zato pod Gorico in Štandrežem začele zbirati v večjih tolmunih, piše Primorski dnevnik.

Za las preprečili množičen pogin rib

Upad pretoka so v sredo opazili v konzorciju za melioracijo Julijske krajine, pravočasno ukrepali in preprečili množičen pogin rib. Sredi dneva so omejili na minimum dotok vode v vse namakalne kanale in sočasno prekinili delovanje namakalnih naprav, tako da so v strugi reke Soče pod Gorico zagotovili dovolj vode za preživetje rib, še navaja Primorski dnevnik.

Razmere po pisanju časopisa vseskozi spremljajo tudi na deželnem ribiškem zavodu Ente tutela patrimonio ittico, ki je v prejšnjih dneh in tednih poskrbel, da so ribe iz ogroženih delov Soče prenesli na varno.

Struga Soče ponekod popolnoma suha

Tudi Primorske novice pišejo, da je med Sovodnjami in Zagradom Soča ponekod popolnoma suha. Kot pojasnjujejo, ni tako nenavadno, da je poleti struga na italijanski strani meje na določenih delih suha, vendar je izredno redko, da bi popolnoma presahnil tako dolg pas reke. Na približno petih kilometrih reke ostajajo le tolmuni, v katere se zatekajo ribe. Tako je tudi na sotočju Soče in Vipave, poročajo Primorske novice.

Tudi delovanje ostalih elektrarn na Soči zelo omejeno

Direktor Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) Radovan Jereb je povedal, da je letos izjemno sušno leto, posledice suše in nizkega vodostaja pa so občutne na celotnem vodotoku Soče s pritoki. Tudi ostale sistemske elektrarne na reki zato delujejo zelo omejeno, vključno s črpalno HE Avče.

Po okrilje SENG spada tudi 22 malih HE-jev, od tega jih na današnji dan pet zaradi pomanjkanja vode ne deluje, večina ostalih pa se vklaplja le občasno. Tista v Plavah je denimo v sredo obratovala zgolj tri ure, so pojasnili.

Z dodatnim nižanjem vodostaja se bo dodatno nižala proizvodnja tudi drugih sistemskih elektrarn v verigi. Teh sicer zaradi drugačnega sistema akumulacije vode ni nikoli potrebno povsem izklopiti, paziti morajo le na raven vode v akumulacijskih jezerih, je povedal Jereb.
Trenutne razmere so primerljive z letom 2003, ko so v Soških elektrarnah prav tako sprejeli podobne ukrepe in zaustavili HE Solkan.

Do srede so še lahko zagotavljali njeno delovanje, tako da so koristili normalni dotok Soče, razliko pa zagotavljali s praznjenjem akumulacije v Solkanu. V trenutku, ko se je akumulacija spustila na kritične nivoje, pa so morali HE Solkan zaustaviti in začeti prelivanje vode preko zapornic, je pojasnil Jereb.

Izklop HE Solkan je bil potreben, ker je to zadnja v nizu hidroelektrarn na Soči in zagotavlja tudi izravnavo za zagotavljanje konstantnega in meddržavno dogovorjenega minimalnega pretoka vode preko državne meje. Ta meja je 12,5 kubičnega metra na sekundo. Tudi v tem trenutku je pretok nekaj večji od tega minimalnega, je povedal Jereb.

Letos je bila sicer v šestih mesecih proizvodnja SENG okoli 55 odstotkov letnega plana. V juliju je ta podatek še slabši, torej se na letni ravni še zmanjšuje, je v izjavi še dodal Jereb.

To pomeni manjšo proizvodnjo električne energije, če gledamo državno elektroskrbo in zagotavljanje stabilnosti energetskega sistema, pa bo ta planirani izpad proizvodnje v hidroelektrarnah (podobne razmere so tudi na Savi in Dravi) potrebno v elektrenergetskemu sistemu nadomestiti drugje, bodisi v jedrskih ali termo elektrarnah.