Gre za najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995, ko je prav tako znašala 11 odstotkov, medtem ko je julija 1995 dosegla 11,7 odstotka, kažejo podatki iz baz statističnega urada, je objavil Statistični urad RS (Surs).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 14 odstotkov, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,8 odstotka.

Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov. Pri tekočih gorivih za 49,7 odstotka, bencinu za 41,1 odstotka in dizelskem gorivu za 41 odstotkov. Dve odstotni točki so prispevale višje cene hrane, ki so se povečale za 13,5 odstotka. Električna energija se je podražila za 30,4 odstotka in letni indeks zvišala za 1,1 odstotne točke.

Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 12 odstotkov ter inflacijo dvignili za 0,9 odstotne točke. 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele podražitve avtomobilov, dražji za 12,5 odstotka, po 0,5 odstotne točke pa gostinske storitve, dražje za 9,2 odstotka, ter izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo, dražji za 4,8 odstotka.

Po 0,4 odstotne točke so prispevale višje cene zemeljskega in mestnega plina, višje za 58,9 odstotka, trdih goriv, višje za 49,2 odstotka, ter toplotne energije, višje za 43,3 odstotka.

V obdobju enega leta se je pocenila mobilna telefonija, in sicer za 5,4 odstotka, kar je inflacijo ublažilo za 0,1 odstotne točke.

Tudi na mesečni ravni glavni krivec naftni derivati

K mesečni inflaciji so največ, 0,5-odstotne točke prav tako prispevale višje cene naftnih derivatov. Dizelsko gorivo se je podražilo za 9,5 odstotka, bencin za 8,8 odstotka in tekoča goriva za 2,2 odstotka. Podražitve počitniških paketov, za 8,6 odstotka, so dodale 0,3 odstotne točke, podražitve drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili, za 6,9 odstotka, pa 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imeli dražja trda goriva, za 14,1 odstotka, storitve v restavracijah in hotelih, za 1,1 odstotka, avtomobili, za en odstotek, ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj, za 0,8 odstotka. Vse preostale podražitve so prispevale 0,3 odstotne točke.

Zaradi poletnih sezonskih razprodaj so bile cene oblačil in obutve v juliju za 8,2 odstotka nižje kot prejšnji mesec, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 11,7-odstotna (v prejšnjem juliju dvoodstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna (prejšnji mesec 2,3-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,6 odstotka, cene storitev pa za šest odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 19 odstotkov, trajno blago za 8,9 odstotka in poltrajno blago za 3,7 odstotka.

Tudi junija so se uvoženi proizvodi dražili

Cene uvoženih proizvodov so bile junija za 1,1 odstotka višje kot maja in za 29,2 odstotka višje kot junija lani. Na mesečni ravni je bilo najopaznejše zvišanje cen na področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 19,2 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Na mesečni ravni so bile junija cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, višje za 1,5 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, pa za 0,4 odstotka.

Cene energentov so bile višje za 10 odstotkov, cene proizvodov za naložbe so narasle za 0,7 odstotka, cene proizvodov za široko porabo pa za 0,5 odstotka, medtem ko so cene surovin ostale nespremenjene.

Najbolj so se zvišale cene uvoženih proizvodov v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (19,2 odstotka), medtem ko so se rude in kamnine pocenile za 4,9 odstotka.

V medletni primerjavi, glede na junij lani, so se cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evrskem območju, zvišale za 29,1 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, pa za 29,4 odstotka.

Medletno so se najizraziteje podražili proizvodi s področja rud in kamnin, za 169,1 odstotka, pri tem surova nafta in zemeljski plin za 246,2 odstotka. Izrazito so se podražili tudi proizvodi iz skupine oskrba z električno energijo, plinom in paro, za 190,7 odstotka.

Junija 3,8-odstotna brezposelnost

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila junija 3,8-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot maja in 0,6 odstotne točke manj kot junija lani, je med drugim objavil Surs.

Ocenjujejo, da je bilo junija brezposelnih približno 39.000 oseb, starih 15–74 let, pri čemer je bil delež moških in žensk enak. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila junija 3,5-odstotna, med ženskami pa 4,2-odstotna.

Pri mesečnih ocenah anketne brezposelnosti gre za eksperimentalno statistiko, ki je ocenjena z modelom, zato je manj zanesljiva, pojasnjuje statistični urad.

Evroobmočje z rekordno 8,9-odstotno inflacijo

Območje evra je imelo julija 8,9-odstotno inflacijo, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Gre za novo rekordno raven, inflacijo pa še naprej spodbujajo predvsem visoke cene energije.

Cene energije so se v primerjavi z lanskim julijem povečale za 39,7 odstotka, kar je sicer nekoliko manj kot junija, ko je bila medletna rast cen 42-odstotna. Hrana, alkohol in tobak so bili dražji za 9,8 odstotka (junija za 8,9 odstotka), cene neenergetskega industrijskega blaga so se julija zvišale za 4,5 odstotka (junija za 4,3 odstotka), cene storitev pa za 3,7 odstotka (junija za 3,4 odstotka).

Baltske države z več kot 20-odstotno inflacijo

Inflacija v Nemčiji je bila julija 7,5-odstotna, kar je občutno nad ciljano od Evropske centralne banke (ECB). Ta namreč cilja na do dvoodstotno inflacijo, a so cene življenjskih potrebščin že dalj časa občutno nad to vrednostjo.

Po napovedih ECB-ja, ki je prejšnji teden prvič po letu 2011 zvišal obrestne mere, bo sicer inflacija "nezaželeno visoka" ostala še nekaj časa, čeprav je centralna banka začela dvigovati obrestne mere. Razlog so namreč predvsem vztrajno visoke cene energije in tudi vse višje cene hrane, ki so tako kot v primeru energije med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino. Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz močnega padca vrednosti evra glede na dolar.

Ker draga energija vpliva na vse sektorje, se inflacijski pritiski širijo po gospodarstvu in dvigujejo tudi osnovno inflacijo, opozarja ECB. Še vedno so prisotne tudi motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije covida-19.

Francija je imela julija 6,8-odstotno inflacijo, kar je več kot junija in tudi nekoliko nad pričakovanji analitikov. A je bila francoska inflacija poleg inflacije na Malti (pri 6,5 odstotka) ena nižjih.

Julijska inflacija v Španiji je bila pri 10,8 odstotka najvišja v zadnjih 38 letih, Italija pa je imela 7,9-odstotno inflacijo. Več kot 20-odstotno inflacijo so julija imele Estonija (22,7 odstotka), Latvija (21 odstotkov) in Litva (20,8 odstotka).

Drugo četrtletje evroobmočje sklenilo z 0,7-odstotno rastjo

Območje z evrom je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s prvim po sezonsko prilagojenih podatkih zaznalo 0,7-odstotno gospodarsko rast, celoten EU pa 0,6-odstotno, v prvi oceni navaja evropski statistični urad Eurostat. V prvem četrtletju je imelo območje rast BDP-ja v vrednosti 0,5 odstotka, EU pa 0,6 odstotka.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim v evrskem območju in v celotni Evropski uniji povečal za štiri odstotke. V prvem letošnjem četrtletju se je ta v medletni primerjavi v območju z evrom povečal za 5,4 odstotka, v EU-ju pa za 5,5 odstotka. Eurostat je danes popravil podatke za prvo četrtletje navzgor.

Med državami, za katere so podatki že na voljo, se je BDP v drugem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim četrtletjem najbolj povečal na Švedskem (+1,4 odstotka), v Španiji (+1,1 odstotka) in Italiji (+1,0 odstotka). Najbolj se je znižal v Latviji (-1,4 odstotka), Litvi (-0,4 odstotka) in na Portugalskem (-0,2 odstotka).

Na letni ravni so vse države, za katere Eurostat že ima podatke, zaznale rast BDP-ja.

Današnja Eurostatova objava še ne vključuje podatkov za Slovenijo. Podatke o rasti BDP-ja v drugem letošnjem četrtletju bo republiški statistični urad po napovedih objavil 16. avgusta.