Odkritje poslikave ni majhna stvar, saj jo pripisujejo enemu osrednjih baročnih slikarjev pri nas, Francu Jelovšku.

Strokovna dela v župnijski cerkvi sta opravila Restavratorski center ZVKDS in Restavratorstvo Kavčič. Po besedah šenčurskega župnika Urbana Kokalja je s prenovo oltar dobil bolj prvotno obliko in podobo. Baročno oblikovan glavni oltar z bogato ornamentiko, ki je nastal sočasno z gradnjo cerkve sredi 18. stoletja in velja za zelo kvalitetno baročno umetnino več mojstrov, je bil konec 19. stoletja močno predelan.

Predelava je bila posledica tedanjega okusa in mnenja, da konj ne spada v oltar. Zato je delavnica Šubičevih odstranila kip sv. Jurija na konju iz glavne niše na oltarju in ga umestila v poslikano nišo nad glavnim vhodom. Za oltarno nišo je Štefan Šubic naredil kip klečečega Jurija, ki je bil bolj sprejemljiv za okus tedanjega časa.

Sorodna novica Pod beležem je restavratorje pričakala baročna poslikava, ki jo pripisujejo Francu Jelovšku

Pri pravkar končani prenovi so sledili želji naročnika in baročno podobo sv. Jurija kot konjenika prestavili nazaj na svoje mesto na oltarju. "Da je bila odločitev, čeprav relativno drzna, res pravilna, se je pokazalo kmalu, saj so restavratorji ob demontaži ugotovili, da je stena za oltarjem v celoti poslikana," je dejal odgovorni konservator s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Matevž Remškar.

Poslikava, ki je viri ne omenjajo
Kot pravi Anita Kavčič Klančar iz Restavratorskega centra ZVKDS, je bilo odkritje res veliko presenečenje, saj v nobenem viru niso zasledili, da bi bila za oltarjem poslikava. Poslikavo so v celoti očistili, utrdili in v posameznih segmentih retuširali, tako da je danes znova del celostne umetnine.

Podoba glavnega oltarja je po konservatorsko-restavratorskih delih v večji meri delo štirih velikih imen poznega baroka – Petra Janežiča, Valentina Vrbnika, Jerneja Fleischhackerja in Franca Jelovška. Jelovšek, ki je bil en vodilnih baročnih slikarjev v tem prostoru, je verjetno zasnoval oltar kot celoto in je tudi avtor kupolne freske ter poslikave v prezbiteriju.

V skladu z usmeritvami strokovne komisije je prezentirana večina prvotne polihromacije iz leta 1760, ki se je ohranila pod številnimi plastmi preslikav in je bila v presenetljivo dobrem stanju. Ohranile so se tudi določene partije Šubičeve delavnice, predvsem v osrednjem delu oltarne arhitekture, saj zaradi njegovih predelav povrnitev v prvotno stanje ni bila več možna.

Sodelovanje, ki bi moralo postati standard delovanja
Leto in pol trajajoča restavratorska dela sta opravili ekipi Restavratorskega centra ZVKDS in Restavratorstva Kavčič. "Gre za primer zelo dobrega sodelovanja javne in zasebne institucije," je poudaril Remškar in dodal, da bi ta poseg moral služiti kot primer dobre prakse in sčasoma postati standard delovanja. Ob tem je opozoril, da se namreč žal še vedno prepogosto izvajajo amaterske prenove oltarjev, s čimer se kulturna dediščina izgublja.

Odslej mnogo bolj sijoč oltar
Šenčurski župnik si želi, da bi bil obnovljeni oltar spodbuda vsem, da bi še bolj znali ceniti in ohranjati kulturno dediščino. "Naša farna cerkev je le droben kamenček v mozaiku sakralne kulturne dediščine, vendar je mnogo bolj sijoč, kot smo si predstavljali do sedaj," je poudaril Kokalj.

Obnova oltarja je stala 235.500 evrov, pri čemer je občina prispevala 78.500, ministrstvo za kulturo 40.000 evrov, preostanek zneska pa še vedno zbirajo farani. V Šenčurju je tudi občinski praznik, posvečen sv. Juriju. Njegova zmaga nad zmajem simbolno prikazuje zmago dobrega nad zlim. "To nam tudi v teh težkih časih daje upanje, da bo dobro zmagalo nad slabim," je sklenil Kokalj.