V zaključni fazi remonta je Nuklearno elektrarno Krško obiskal premier Robert Golob. Dejal je, da je zelo ponosen, da je NEK prva elektrarna v Evropi, ki je v tovrstnem obsegu zaključila z desetletnim naložbenim ciklom. "NEK je v Evropi sinonim za stabilno in varno jedrsko elektrarno. Če bi bilo takšnih elektrarn v Evropi več, bi bila energetska situacija bistveno boljša," je prepričan Golob.

Predsednik uprave NEK-a Stanislav Rožman je na novinarski konferenci dejal, da je elektrarna pripravljena za nadaljnjih 20 let obratovanja. "Remont je z izjemo enega projekta potekal odlično. Najdeno stanje opreme, struktur, materialov je odlično. Elektrarna se vrača v odlični kondiciji." Pojasnil je, da je do zaostanka prišlo le pri projektu menjave visokotlačne turbine, ki pa trenutno poteka brez težav. Zamuda se je zgodila zaradi nepričakovane odpovedi dveh specialnih strojev dobavitelja Siemens, ki ju ni bilo mogoče nadoknaditi in nista bila na razpolago v evropskem prostoru. "Na projektu se dela 24 ur na dan. Verjamemo, da bo v najkrajšem času uspešno zaključen, elektrarna pa bi lahko bila nazaj v omrežju okoli 7. novembra," je napovedal Rožman.

Premier Golob je dejal, da so si z vodstvom NEK-a izmenjali poglede na situacijo v energetiki in ugotovili, da je zdaj priložnost, da jedrska opcija pridobi svoje mesto v prihodnosti. "Evropa se bo zelo težko iz sedanje energetske situacije izvila brez maksimalne izrabe vseh tehnologij. Na prvem mestu so obnovljivi viri energije. Za jedrsko tehnologijo pa je zagotovo danes priložnost, da se reafirmira in ponudi rešitve za prihodnost cele Evrope." Golob je prepričan, da je prav zdaj pravi čas za ta razmislek. V Sloveniji in Evropi si namreč po navedbah predsednika vlade želimo energetskih virov, s katerimi nas nihče ne more izsiljevati, ki jih obvladujemo tehnološko in kjer je vir goriva stabilen.

Glede izgradnje drugega bloka je Golob dejal, da se trenutno politika zanaša na stroko, od katere pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času predstavila ne le prototip, ampak tudi serijsko rešitev zahodnega izvora. To bi po njegovih besedah omogočilo zanesljive dobavitelje opreme iz prijateljskih držav. "Ko bodo ti pogoji na strokovni ravni izpolnjeni, bo politika iskala nacionalno soglasje za takšno naložbo," je dejal Golob.

Kot je dejal, se zaveda, da bo treba za odločitev o naložbah v jedrsko energijo izvesti referendum, in sicer v roku petih let. Pri čemer poudarja, da mora biti do referenduma biti izdelana rešitev, ki je izvedljiva. "Danes bi bilo neodgovorno govoriti o tem, ko ne vemo še praktično ničesar. Zato bomo dali mandat slovenskemu lastniku, Gen energiji, da pospeši pripravo za drugi blok in v ta namen investira precejšnja sredstva, da pridemo do točke, ko se bomo lahko vsi prebivalci in prebivalke odločali, ali si tega želimo ali ne." Danes se z vidika energetskih potreb odločitev sicer zdi enostavna, je še dodal Golob.

Pogodba z alžirskim dobaviteljem zemeljskega plina podpisana že prihodnji teden?

Kot je dejal premier v odgovoru na novinarsko vprašanje, bi bila lahko prva pogodba za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije po njegovih informacijah podpisana prihodnji teden. "Sam imam informacijo, da naj bi to bilo 3. novembra in upam, da bo držalo." Dodal je, da so sicer že sprožili iniciativo, da bi z Alžirijo dosegli meddržavni sporazum za dobavo večjih količin zemeljskega plina in za daljše obdobje.

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je sicer prejšnji teden napovedal, da je pogodba med Geoplinom in alžirskim dobaviteljem zemeljskega plina Sonotrach tik pred podpisom.

Medtem ko naj bi pogodba med Geoplinom in Sonatrachom, ki naj bi jo izmenjali po klasični digitalni poti, za prihodnja tri leta predvidela nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske oskrbe, so ob obisku predsednika alžirske narodne skupščine Ibrahima Boughalija v torek stekli tudi pogovori o morebitnem podaljšanju pogodbene dobave in količin, ki bi zadostovale za približno polovico slovenske oskrbe. Po načrtih bo alžirski plin v Slovenijo potoval po plinovodu preko Tunizije in Italije, v Slovenijo pa pritekel v Vrtojbi.