"Dan reformacije praznujemo, ker v idejah reformacije, ki so v 16. stoletju demokratizirale dostop do znanja, prepoznavamo ideje, ki so nam blizu še danes. Zavedamo se pomembnosti našega jezika, odločilnosti trenutka, ko svoje misli v svojem jeziku lahko tudi zapišemo. Veličastnosti občutka, da naše misli, zapisane v našem lastnem jeziku, berejo in razumejo tudi govorci drugih jezikov. Zavedamo se pomembnosti demokratičnih načel, ki so jih začeli uveljavljati prav reformatorji, ko so s prevajanjem omogočili dostop do verskih in posvetnih besedil tudi tistim bralcem, ki so uporabljali jezik, ki ga danes poznamo kot slovenskega," je v uvodu povedala slavnostna govornica ministrica za kulturo Asta Vrečko.

"Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti, danes na podoben način potrebujemo pogum in odločnost, da zagovarjamo pravice, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin, in jih z zapisovanjem njihovih neodtujljivih pravic ščitimo," je nadaljevala Vrečko in dodala, da "je razlika med izreči in zapisati tudi danes v času lažnih novic in alternativnih dejstev še kako pomembna".

"Ko se je v času reformacije v Evropi pojavila tiskana knjiga, je to omogočilo hiter pretok informacij, kaj hitro se je tisk uveljavil in tudi pocenil, tako da je knjiga postala sredstvo splošnega informiranja. Dolgo pa je ostala dostopna zgolj ozkemu deležu prebivalstva – pismenim! V času Primoža Trubarja in Adama Bohoriča je znalo brati in pisati manj kot štiri odstotke prebivalstva kranjske dežele, ta privilegij je bil dostopen le redkim ženskam in praviloma le bogatejšim slojem, od uvedbe obveznega šolstva v času vladanja Marije Terezije, torej dobrih 250 let pozneje, je delež pismenega prebivalstva strmo narasel, vendar pismenosti danes ne moremo enačiti zgolj s prepoznavanjem in obvladovanjem uporabe abecede," je še povedala Vrečko.

Jezik je živ organizem

Biti pismen po njenih besedah namreč pomeni obvladati znakovni sistem za komunikacijo. "Kot pravi prof. dr. Miran Hladnik, to zaobjema mnogo več kot le prepoznavanje uporabe 25 črk, za pismenost posameznik potrebuje tudi sposobnost kritičnega mišljenja, zato je komunikacija mnogo več kot le obvladovanje jezika, je tudi ustno izražanje in je predvsem poslušanje, ta del, pogosto pozabljeni del, dialoga," je poudarila.

Komunikacija danes, tako Vrečko, pogosto poteka v digitalnih okoljih, kar zahteva sposobnost hitrega preskakovanja med različnimi jezikovnimi zvrstmi, včasih med različnimi jeziki, saj digitalnih medijev ne ovirajo ne geografske ne politične meje. "Naloga države je, da zagotovi dostopnost vsebin v slovenskem jeziku za vse in s tem prepreči privilegiranje posameznih družbenih skupin nad drugimi," je dodala Vrečko.

"Jezik lahko zaščitimo formalno, z zakonodajo spodbudimo njegov razvoj, a ker je jezik živ organizem, ga ohranjajo in razvijajo njegovi govorci in govorke, pisci in piske – ti so pravi varuhi jezika! Njihovo aktivno izražanje je nujno za življenje jezika in kulture danes in v prihodnosti. Zato, da lahko vsakdo z zaupanjem in brez strahu razvija svojo misel in jo izrazi, pa je nujno zagotoviti prostor svobode," je nadaljevala ministrica in dodala, da se svoboda začne z zagotavljanjem blaginje, dostopnostjo izobrazbe in standardi medosebnega spoštovanja v družbi.

Družbi ne sme vladati strah

"Šele v družbi, ki ji ne vlada strah, kjer ima vsak otrok dostop do šole in je državno poskrbljeno za ostarele in onemogle, kjer imajo pripadniki manjšin enake pravice kot večina, šele v takšni družbi so govorke in govorci dovolj svobodni, da lahko v jeziku razvijajo misel in z njo razvijajo svoj jezik in družbo. To zaupanje lahko ponovno zgradimo le tako, da ne zavajamo prebivalstva z napačnimi, pomanjkljivimi ali celo lažnimi informacijami, ampak odkrito in jasno podajamo dokazljiva dejstva, ki so razumljiva vsakomur, na podlagi katerih lahko vsakdo sprejme informirano odločitev," je še povedala.

Po njenih besedah se zaupanje gradi tako, da se ljudem omogoči dostop do vsebin, ki so relevantne in v katerih se lahko prepoznajo ter skozi katere se razvijajo. "Do vsebin, ki v poplavi površnega potrošništva lahko ostanejo preslišane, a so za kulturni razvoj naše družbe bistvene, prav zato je nujno, da ohranimo naša javna občila, javna in neodvisna. Podobno kot so protestantski izobraženci prevajali verske spise, da bi zagotovili bolj demokratičen dostop do vere in znanja vsakomur brez posredovanja ali cenzure nastavljenih verskih veljakov, moramo danes poskrbeti, da bodo necenzurirane, politično neobarvane vsebine ostale dostopne vsem," je poudarila.

Skrb za jezik, ki nas povezuje, po njenih besedah ne pomeni "slovničarskih prepirov", pač pa opolnomočenje slehernika, da v našem jeziku razvija svoje misli. "Zgražanje nad mladimi generacijami, nižje izobraženimi, ruralnim prebivalstvom ali priseljenci, češ da nimajo ustreznega znanja slovenščine, je posploševanje, ki spodbuja razkol v družbi in služi podpihovanju sovraštva," je opozorila.

Skoraj polovica odraslih ne prebere niti ene knjige

Raziskava javne agencije za knjigo iz leta 2019 je po njenih besedah pokazala, da "mladi berejo več, kot bi se zdelo na prvi pogled, čeprav ne nujno tiskanih knjig". Po njenih besedah bi nas moralo skrbeti bolj to, da v Sloveniji najmanj berejo ravno državljani v svojem najbolj aktivnem življenjskem obdobju. "Torej tisti, ki so nosilci funkcij odločanja in vodenja, najbolj skrb vzbujajoč podatek pa je, da skoraj polovica odraslih v Sloveniji na leto ne prebere niti ene same knjige," je navedla.

"Kapitalistične in politične ugrabitve"

"Knjiga danes ni le vir informacij, ampak tudi zatočišče samote in tišine, ki sta v času vseprisotnih družbenih omrežij tako težko dosegljivi. Spodbujanje branja je spodbujanje obračanja k sebi, k človekovi notranji naravi, ki jo prepogosto preglasi hrup potrošniške družbe," je še poudarila in dodala, da so knjigo kot vir informacij množično zamenjali spletni in avdiovizualni mediji, in prav zato je treba poskrbeti, da ti mediji ostanejo nepristranski in varni pred "kapitalističnimi in političnimi ugrabitvami".

Gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023 bo edinstvena priložnost. "Oči svetovnih založniških trgov bodo uprte v nas, to je priložnost, da bodo v številnih državah sveta brali naše avtorje in avtorice, spoznavali naše ilustratorje, umetnike in oblikovalce, slovenski kulturi so odprta vrata v svet in v globalno misel 21. stoletja, ki jo lahko aktivno sooblikujemo z drugimi narodi, kar se je v času mislecev in piscev, ki se jim danes poklanjamo, morda zdelo nemogoče," je sklenila ministrica.

Umetniški del proslave

Govoru je sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik.

Prav slovenskemu jeziku je bila posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru.

Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi.

Avtor izvirne glasbe je Tine Grgurevič - Bowrain, avtor videoozadja Sašo Štih, za kostume je poskrbela Barbara Podlogar, za grafično oblikovanje skupina Ljudje, za oblikovanje luči pa Andrej Hajdinjak. Nastopili bodo tudi Godalni orkester Amadeo pod vodstvom dirigenta Tilna Drakslerja, Mladinski pevski zbor in pevka Laetitia Pohl - Kiki.

Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se spominjamo obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, je napisal Primož Trubar (1508–1586).