Po podatkih državnega statističnega urada je eno izmed oblik nasilja doživela vsaka peta ženska v Sloveniji, ob čemer so povzročitelji v 90 odstotkih moški. Skrb vzbujajoča je tudi statistika o umorih žensk. Po podatkih policije je bilo v letu 2021 umorjenih šest žensk, povzročitelj pa je bil v vseh primerih član družine.

Na nacionalni konferenci o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar dejala, da je v Sloveniji dom najbolj nevaren kraj za ženske, saj je femicid tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega največkrat izgubijo življenje.

Jasna Podreka iz Društva SOS telefon pa je opozorila, da se v zadnjih letih številke femicida postopoma povečujejo. "Ne spreglejmo kolateralnih žrtev, v prvi vrsti otrok, ki v takšnih kaznivih dejanjih praviloma ostanejo brez obeh staršev, v polovici primerov pa so celo priča takšnemu umoru," je poudarila.

Strokovni delavci, ki nudijo psihosocialno podporo žrtvam nasilja, opažajo, da se v Sloveniji poleg ostalih vrst nasilja nad ženskami in otroki zaskrbljujoče dviga število femicidov, umorov ženske s strani partnerja ali bivšega partnerja, opozarjajo v Zavodu Emma, centru za pomoč žrtvam nasilja.

V sporočilu za javnost so tudi ponovno opozorili na pomembnost takojšnjega ukrepanja širše in strokovne javnosti ob pojavu nasilja. "Žrtve nasilja iz mnogoterih razlogov tega same ne zmorejo. Ob primerni podpori in sodelovanju vseh, tako vladnih kot nevladnih organizacij ter širše družbe, pa jim lahko nudimo pomoč. Nasilje namreč ni problem posameznice, temveč je družbeni problem," so zapisali.

Žrtve nasilja pozivajo, da se obrnejo na katerokoli organizacijo v Sloveniji, ki nudi pomoč žrtvam nasilja. Pokličejo lahko policijo, center za socialno delo pa tudi Zavod Emma, ki v Ljubljani deluje že 23. leto, letos pa praznujejo tudi 15 let delovanja organizacijske enote v Krškem, ki je namenjena uporabnicam in uporabnikom s področja Posavja.

Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi

Ministrstvo za kulturo ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami izpostavlja nalogo države, da z ustrezno zakonodajo omejuje nasilje nad ženskami in da žrtvam odločno pomaga skozi proces prijave.

Posebno skrb je treba posvečati preprečevanju nasilja v delovnem okolju, tudi na področju kulture, so poudarili. Skoraj tretjina žensk namreč nasilje doživlja v delovnem okolju, najpogosteje tiste med 18. in 29. letom.

Sredi decembra bodo tako organizirali mednarodni posvet o preprečevanju spolnega nasilja v kulturi, s katerim začenjajo sektorsko kampanjo ozaveščanja o pomenu preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi. S tem krepijo zavezo o zagotavljanju varnejšega delovnega okolja v kulturi za vse, ki poleg preprečevanja nasilja vseh vrst vključuje tudi izboljšanje pogojev dela.

Pomembno vlogo lahko po oceni ministrstva odigrajo tudi mediji. "Pomembno je, da poročajo nesenzacionalistično ter da pomagajo ohranjati dostojanstvo in anonimnost žrtev," so zapisali na spletni strani.

Nasilje nad ženskami najpogostejša kršitev človekovih pravic

Da mora nasilje nad ženskami in dekleti postati stvar preteklosti, je v poslanici pred mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami zapisal tudi generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Po njegovih navedbah vsakih 11 minut intimni partner ali družinski član ubije žensko ali dekle, ob čemer drugi stresni dogodki, od pandemije covida-19 do gospodarskih pretresov, neizogibno povzročajo še več fizičnega in verbalnega nasilja.

Na ministrstvu za zunanje zadeve opozarjajo, da nasilje nad ženskami globalno ostaja ena najpogostejših kršitev človekovih pravic. "Slovenija je v mednarodni skupnosti v podpori enakosti spolov in delovanju civilne družbe zelo aktivna," je ob tem poudarila ministrica Tanja Fajon.

Že vrsto let ostaja nespremenjen globalni podatek o tem, da je v času svojega življenja vsaka tretja ženska žrtev nasilja. Na MZZ poudarjajo, da so razmere v zadnjih letih vse manj naklonjene enakosti spolov. "Nasilje nad ženskami in deklicami je ena ključnih ovir enakosti spolov. Vse pogostejši so napadi na ženske zagovornice človekovih pravic in aktivistke za enake možnosti žensk in moških, kar je izredno skrb vzbujajoče," so zapisali na MZZ.

"Osebno in na ministrstvu si bomo tudi v prihodnje prizadevali za krepitev vloge žensk in njihovega spoštovanja ter za enakost, nediskriminacijo in svobodo izražanja, ki so temelj vsake demokratične družbe," je sporočila ministrica.

Obseg nasilja nad ženskami zmanjša samo ozaveščena družba

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo opozarja, da vprašanja nasilja nad ženskami v Sloveniji ne bomo rešili brez sistemskih ukrepov in odpravljanja neenakosti med moškimi in ženskami. V Socialni zbornici Slovenije ob tem poudarjajo, da je nasilje nad ženskami tema, o kateri neradi govorimo in se kot družba z njo neradi ukvarjamo. Temo prav tako zaznamujejo tudi številni stereotipi in predsodki, ki v naši družbi vztrajajo že desetletja.

Vzrokov, da si ženske, ki so žrtve nasilja, težko poiščejo pomoč, je po njihovih navedbah več: strah, sram, krivda, upanje, da se bo povzročitelj spremenil, ohranitev družine, izolacija in izključenost iz socialnih stikov, ekonomska odvisnost od povzročitelja, nedostopnost informacij. V sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje znotraj zbornice, so opozorili, da se težave na sistemski ravni običajno pokažejo že pri zaščiti žrtev nasilja v primeru, ko nasilneži ostajajo v domačem okolju, umika se žrtve, organi pregona ne ščitijo žrtev zalezovanja, prijava groženj je možna le na zasebno tožbo. "Nastale družbene razmere omejujejo učinkovito povezovanje organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar zavira razvijanje dobrih praks ter izboljšanje položaja žrtev nasilja v družbi," so navedli.

Izboljšave so potrebne pri izvajanju učinkovitejših ukrepov sodišč, policije in centrov za socialno delo ob prijavi psihičnega nasilja ali zalezovanja.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa opozarja, da lahko obseg nasilja nad ženskami zmanjša samo ozaveščena družba. Rešitev za premike na tem področju med drugim vidi v povečanem usmerjanju v izobraževanju otrok in mladih, saj je treba pogovore o vlogah v družbi nujno začeti že zgodaj in pri tem opozarjati na stereotipe.

Oglasili so se tudi v slovenski policiji, kjer poudarjajo, da je nasilje v družini kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Zato vse, ki so žrtve ali priče nasilja pozivajo, naj pokličejo policijo ali katerega od centrov za socialno delo ali nevladnih organizacij.

V spomin na sestre Mirabal

Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

Generalna skupščina ZN opredeljuje nasilje nad ženskami kot vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali ima lahko za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju.