Rojstna hiša Mihaila Bulgakova, ki jo pisatelj sam slikovito popiše v romanu Bela garda, je jabolko najnovejšega kulturnopolitičnega boja, ki divja ob vojni v Ukrajini. Narodno združenje ukrajinskih pisateljev je pozvalo k zaprtju muzeja, ki ima prostore v rojstni hiši Bulgakova v zgodovinski mestni četrti Podil ob nabrežju reke Dneper.

Pisatelji se v svoji zahtevi opirajo na temeljito popisano antipatijo Bulgakova do ukrajinskega nacionalizma in opozarjajo na "grozo, smrt in uničenje", ki jih Rusija trenutno seje po Ukrajini. Združenje navaja, da naj bi Bulgakov "sovražil" idejo ukrajinske samostojnosti ter "poveličeval" ruskega carja in monarhijo na splošno. Prav tako naj bi "blatil" ukrajinske nacionaliste, vključno s Simonom Petliuro, ki je v Kijev z vojsko vkorakal leta 1918.

Roman Bela garda, ki je postavljen v prav viharno leto 1918, popisuje obleganje Kijeva, ki ga je branila neorganizirana, procarska bela armada – v njej sta bila tudi junaka romana, izmišljena brata Turbin. Dinastijo Turbin je Bulgakov ohlapno zasnoval po svoji lastni družini. Čeprav je roman nastal v dvajsetih letih 20. stoletja, je bil v celoti izdan šele leta 1966, po avtorjevi smrti.

Predlog, da bi muzej preimenovali
Javna razprava o kulturni dediščini Bulgakova se je razvnela že leta 2015, po ruski priključitvi Krima in krvavih spopadih v Donbasu; pisateljica Oksana Zabužko je opus Bulgakova že takrat opisala kot "propagandno literaturo" in predlagala, da bi muzej raje poimenovali po Vasilu Listovniču, spodnjem sosedu Bulgakova, ki je bil tudi lastnik cele hiše. (Boljševiki so med zavzetjem Kijeva Listovniča, ki ga Bulgakov v Beli gardi opiše kot "neprijetnega stiskača" in "strahopetnega inženirja", usmrtili.)

Sorodna novica Odesa bo odstranila kip ustanoviteljice mesta Katarine Velike

Pri umikanju spomenikov je vsak primer posebna zgodba
Februarska invazija v Ukrajini je za seboj potegnila množično umikanje ruskih spomenikov in preimenovanja ulic, ki so nosile imena velikih Rusov. Med drugim so umaknili plaketo, posvečeno Bulgakovu, ki je visela na pročelju Univerze v Kijevu, kjer je pisatelj študiral medicino. Minister za kulturo Oleksandr Tkačenko je poudaril, da pri tem ne gre za "derusifikacijo", pač pa za "preseganje posledic ruskega totalitarizma", pri čemer odločajo o vsakem primeru posebej.

Minister za kulturo v obrambo muzeju
Še septembra je Tkačenko sicer zavrnil pozive k zaprtju muzeja Bulgakova in pri tem opozoril, da so protiukrajinska stališča v romanu "samo mnenja", podana v obliki dialogov med fiktivnimi liki z začetka 20. stoletja, iz obdobja "osvobodilnega boja". "Mislim, da muzej nima nobene krivde, in nihče se ga ne bi smel dotikati," je poudaril.

Na kritike se je ostro odzvala tudi direktorica muzeja Ljudmila Gubianuri, ki opozarja, da je bil Bulgakov "mož svojega časa". "Rodil se je in živel v ruskem imperiju. Bulgakov je imel prirojeno imperialistično mentaliteto, a niti on niti njegova družina niso bili nikoli ukrajinofobi," je podčrtala. "Bulgakov ni verjel, da je ideja neodvisne Ukrajine realistična, tako kot tudi mnogi drugi njegovi sodobniki."

"Zato ga tudi ne moremo šteti za ukrajinskega pisatelja, pa čeprav je bil rojen v Kijevu in tu preživel večino svojega življenja. Je pa opus Bulgakova brez dvoma del ukrajinskega kulturnega prostora."