Bolsonarovi podporniki ne priznavajo zmage Luiza Inacia Lule da Silve na oktobrskih volitvah. Množica z brazilskimi zastavami je prebila policijsko varovanje in najprej zasedla streho kongresne stavbe, nato pa vdrla v zgradbo kongresa in prostore ministrstev. Policija je skušala posredovati s solzivcem, a ji ni uspelo ustaviti protestnikov.

Po napadu na kongres so se Bolsonarovi privrženci usmerili proti stavbi vrhovnega sodišča, kjer jim je uspelo priti v preddverje.

Nato so se usmerili proti predsedniški palači Planalto, ki je uradni sedež brazilskega predsednika, poroča brazilski spletni portal G1, na katerega se sklicuje nemška tiskovna agencija DPA.

Predsednika Lule sicer ni bilo v predsedniški palači, saj je na uradnem obisku zvezne države Sao Paulo. V zgradbi naj bi bilo nekaj njegovih sodelavcev, ki so jih skušali evakuirati s helikopterjem.

Protestniki so v prostorih brazilskih oblasti uničevali pohištvo in kradli opremo. Brazilski mediji ocenjujejo, da je bilo v množici približno 3000 ljudi.

Po dobrih treh urah so okoli 18.30 po krajevnem času (ob 22.30 po srednjeevropskem času) varnostne sile znova vzpostavile nadzor nad vsemi tremi ustanovami, je poročala televizija GloboNews.

Lula: Vsi bodo najdeni in kaznovani

Lula je do 31. januarja razglasil intervencijo zveznih varnostnih sil v Brasilii. Na novinarski konferenci je za vdor obtožil Bolsonara, se pritoževal nad pomanjkanjem varnostnega nadzora v prestolnici in dejal, da so pristojni dovolili "fašistom" in "fanatikom" povzročitev izgredov.

"Ti vandali, ki jih lahko poimenujemo fanatični nacisti, fanatični stalinisti ... fanatični fašisti, so storili nekaj, kar se ni zgodilo še nikoli v zgodovini te države. Vsi ti ljudje bodo najdeni in kaznovani," je povedal Lula.

Na območje napotili vse razpoložljive varnostne sile

Lulova Delavska stranka je predtem pozvala urad državnega tožilstva, naj varnostnim silam odredi ukrepanje pri zajezitvi izgredov. Guverner Brasilie Ibaneis Rocha je povedal, da so bile na območje napotene vse razpoložljive varnostne sile. Rocha je na Twitterju zapisal, da je odpustil svojega glavnega uradnika za varnost Andersona Torresa, pod Bolsonarom ministra za pravosodje.

Že v soboto je novi minister za pravosodje Flavio Dino odobril napotitev nacionalnih sil za javno varnost na območje kongresa, v nedeljo pa je tvitnil, da "ta absurdni poskus vsiljevanja volje s silo ne bo obveljal".

Predsednik senata: Protidemokratična dejanja je treba kaznovati

"Obsojam ta protidemokratična dejanja, ki jih je treba nujno kaznovati z ostrino zakona," je na Twitterju zapisal predsednik senata Rodrigo Pacheco. "Po telefonu sem govoril z guvernerjem zveznega območja, Ibaneisom Rocho, s katerim sva v stalnem stiku. Guverner mi je sporočil, da so prizadevanja vseh policijskih sil usmerjena v pridobitev nadzora nad razmerami," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še dodal Pacheco. Na družbenih omrežjih so se medtem pojavili očitki, da policija ni resno posredovala proti vdirajočim protestnikom.

Napade je obsodil tudi vodja Bolsonarove Liberalne stranke Valdemar Costa Neto: "Danes je žalosten dan za brazilski narod. Ne moremo se strinjati z vdorom v nacionalni kongres. Vse urejene demonstracije so legitimne, toda kaos nikoli ni bil eno od načel naše države. Takšno ravnanje ostro obsojamo. Zakon je treba izvajati, da bi okrepili našo demokracijo."

Protestniki pozivali vojsko k državnemu udaru

Že po volilnem porazu konec oktobra se je več Bolsonarovih privržencev zbralo v prestolnici Brasilia in sporočalo, da ne priznavajo izida volitev. V tednih po volitvah so organizirali več protestov, na katerih je so izbruhnili tudi spopadi s policijo, od vojske pa so zahtevali, da Luli prepreči vrnitev na oblast. Skupina že od volitev vztraja pred sedežem vojaškega poveljstva v Brasilii.

Na predsedniških volitvah 30. oktobra je kandidat levice in nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva premagal dozdajšnjega skrajno desnega predsednika Jairja Bolsonara.

Dogajanje spominja na vdor v Kapitol v ZDA januarja predlani

Bolsonaro je večkrat izrazil dvom o kredibilnosti volilnih izidov in elektronskega sistema volitev. 48 ur pred koncem mandata je nekdanji predsednik zapustil državo in odšel na Florido v ZDA.

Nedeljski prizori v Brasilii spominjajo na dogajanje 6. januarja 2021, ko so privrženci nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki prav tako ni priznaval izidov volitev, vdrli v Kapitol.

Vdor obsodili tudi tuji voditelji

Voditelji južnoameriških držav so obsodili vdor v kongres. "Vsa moja solidarnost je z Lulo in prebivalci Brazilije," je tvitnil kolumbijski predsednik Gustavo Petro. Čilski predsednik Gabriel Boric je dejal, da ima Lulova vlada njegovo polno podporo "ob tem strahopetnem in podlem napadu na demokracijo".

Nasilje so med drugim obsodili tudi ameriška vlada, najvišji predstavniki Evropske unije, francoski predsednik Emmanuel Macron in španski premier Pedro Sanchez.