Na prvem koalicijskem vrhu so uskladili stališča do priprave zdravstvene reforme, tokrat pa sta bili na vrsti reforma plač v javnem sektorju in stanovanjska politika. "Nadaljevali smo zasedanje vrha koalicije. Na dnevnem redu sta bili dve točki. Na eni strani smo obravnavali reformo javnega plačnega sistema, na drugi pa reformo stanovanjskega trga v Republiki Sloveniji," je na novinarski konferenci povedal premier Robert Golob.
Povedal je, da so udeleženci vrha tako kot pri obravnavi zdravstvene reforme tudi tokrat najprej naredili analizo stanja, iz katere so izhajali, sledila pa je poglobljena razprava. "Na podlagi obeh analiz smo se dogovorili, katere so prioritete in kakšna je časovnica za izvedbo obeh reform. Vzorec delovanja je vedno enak – najprej analiza, nato prioritete in nato časovnica," je pojasnil.
Po premierjevih besedah je v koaliciji enotna ocena, da "že nekaj časa enotnega sistema v Sloveniji na področju javnih plač ni". Poudaril je, da si v koaliciji pred tem ne bodo zatiskali oči, temveč bodo sistem reformirali, korakov pa bo več. "Eden od korakov so pogajanja znotraj socialnega dialoga o sedanjih plačnih razmerjih," je dejal Golob in dodal, da bodo pogajanja tudi izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi drugi ukrepi znotraj reforme. Golob je poudaril, da se reforma sicer ne bo končala na pogajanjih, ampak bo izpeljana še "cela vrsta drugih korakov", ki bodo najverjetneje podrobno predstavljeni prihodnji teden.
Na koalicijskem vrhu je bilo potrjenih več sklepov. Udeleženci so se med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. "Nedopustno je, da imamo razrede, ki so pod minimalno plačo," je ob tem dejal Golob. Na vrhu je bil potrjen tudi sklep, da se razmerja med najnižjimi in najvišjimi plačami v javnem sektorju spremenijo na 1:7.
Tretji sklep govori o iskanju skupne osnove za usklajevanje plač na enak način, kot se skozi leta usklajujejo minimalne plače, pokojnine in socialni transferji. "Danes žal nimamo skupne osnove, vsaka ima svojo zakonsko podlago, zato tudi prihaja do teh utopitev v minimalni plači, do težav pri socialnih transferjih in podobno," je naštel predsednik vlade. "Enako pomemben sklep je bil tudi ta, da ne bomo iskali rešitve v enem stebru, ampak da bomo rešitve iskali v več stebrih oziroma panogah s panožnimi dogovori, kjer bomo skušali uveljaviti tudi vsaj delno avtonomijo znotraj panog, kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra," je pojasnil Golob.
"Naredili bomo vse, da se sedanji sistem pajkove mreže, v katerem sprememba ene same plače kjer koli v sistemu sproži val zahtev v celotnem sistemu, v celoti in dokončno odpravi. Na ta način bomo dosegli, da bo sistem, ko bo postavljen, zdržal daljše obdobje, ne da se pri tem ustvarjajo dodatne krivice med posameznimi poklicnimi skupinami," je pojasnil premier.
Tanja Fajon: Reforma, od katere bodo odvisne druge reforme
Predsednica SD-ja in zunanja ministrica Tanja Fajon je razpravo ocenila kot zelo poglobljeno in konstruktivno. Partnerji so se strinjali, da je nujna celovita prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ker je "obstoječi enotni sistem že razpadel". Zavezali so se k zelo ambiciozni časovnici priprave reforme. Kaj so prioritete SD-ja? Fajon je izpostavila transparentnost priprave reforme, finančno vzdržnost, enako plačilo za enako delo in to, da nihče ne sme za polni delovni čas dobiti manj od minimalne plače. Za SD je tudi pomembno, da reforma prestane ustrezen socialni dialog. Napovedala je, da bo to najtrši oreh koalicije, reforma, od katere bodo odvisne tudi druge reforme.
Mesec: To je prvi velik korak naprej po Virantovi reformi
Koordinator Levice ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dejal, da so trendi plačnega sektorja v javnem sektorju jasni. Sistem je vsako leto dražji, in čeprav je denarja zanj vsako leto več, se nenehno viša tudi nezadovoljstvo. Plačni sistem je postal generator nezadovoljstva, je poudaril.
Pozdravil je nekaj izhodišč zastavljene reforme: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem. Razdelilo se ga bo namreč na stebre oziroma panoge. Socialnim partnerjem znotraj teh stebrov se bo delno prepustila avtonomija določanja plač. "To je velik korak naprej, prvi pravi korak naprej sploh po Virantovi reformi iz leta 2008," je zatrdil Mesec.
"Analiza gibanja plač v javnem sektorju pokazala, da enotnega sistema ni več"
V zadnjih tednih se sicer vrstijo zahteve vse več skupin javnega sektorja po zvišanju plač in napovedi zaostrovanja sindikalnih dejavnosti. Vladi ob tem očitajo tudi, da problematiko plač rešuje parcialno le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za druge vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki je na vrhu predstavila izhodišča reforme plačnega sistema, je v Odmevih poudarila, da vlada nikogar ne bo pustila na cedilu. Trenutno okoli 25.000 javnim uslužbencem država doplačuje, da dosežejo minimalno plačo. "Najprej bomo posegli v plače in plačna razmerja na spodnji tretjini plačne lestvice. Pod minimalno plačo ne bo več nikogar. Potem vsa druga nesorazmerja, druga tretjina, tretja tretjina plačne lestvice in potem gremo v postavitev stebrov, urejali bomo razmerja znotraj stebrov," je naštela. Poudarila je, da so se v koaliciji poenotili, da je ključna točka tudi to, da se znotraj stebrov določijo merila, kriteriji, na podlagi česar se bo potem ocenjevalo in organiziralo delo.
Po njenih besedah že nekaj let opazujemo konec enotnega plačnega sistema. "Enotnega plačnega sistema že kar nekaj časa ni več, to je danes pokazala tudi analiza gibanja plač v celotnem javnem sektorju. Tisto, česar se bomo lotili, je postavljanje novih temeljev, na podlagi katerih bomo lahko uspešno organizirali delo v celotnem javnem sektorju za nadaljnjih 15, 20 let," je izpostavila.
Boštjančič bo še analiziral, koliko bo to stalo državo
Ob napovedih več reform in pomislekih o vzdržnosti javnih financ za takšne podvige je pred začetkom tokratnega koalicijskega vrha pred novinarje stopil tudi minister za finance Klemen Boštjančič in poudaril, da napovedanih reform nikakor ne vidi kot zahteve, temveč kot "vrsto ukrepov, da posamezne podsisteme naredimo učinkovitejše". O tem, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, pa je dejal: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili."
Ministrica Ajanovič Hovnik pa je v Odmevih zagotovila, da mora vsaka plačna reforma biti javno finančno vzdržna: "S to plačno reformo bomo naslavljali ne zgolj višino plač, ampak tudi t.i. avtomatizme in anomalije, naslavljali bomo več dejavnikov, ki vplivajo tako na storilnost kot tudi na potrebna sredstva, ki jih zagotavljamo za plače v javnem sektorju."
Sajovic: Ni treba, da so ukrepi všečni, biti morajo dobri za prihodnost države
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je pred koalicijskim vrhom izrazil prepričanje, da lahko zdajšnja vladna koalicija predlaga in izpelje dobre rešitve, ki jih država potrebuje. Po njegovih besedah so pred 14 dnevi postavili dobra izhodišča za zdravstveno reformo, pričakuje, da bo podobno pri razpravi o reformi sistema plač v javnem sektorju. Ključna pri tem bosta analiza in pregled stanja, nato pa odločni ukrepi, je dejal.
"Jasno pa je, da morajo biti zadeve finančno vzdržne, če bomo dali vse za plače, bo zmanjkalo denarja za druge investicije," je ob tem še opozoril Sajovic. Ob tem sam poziva vse udeležene pri pripravi reform k realnemu razmisleku, oceni in sprejemanju ukrepov. "Sprejeti moramo nekaj, za kar ni potrebno, da je všečno, ampak mora biti dobro za državo naprej," je dejal. "Če bo plačna reforma zastavljena odločno, potem bo v naslednjem desetletju vsem v Sloveniji lažje," je prepričan vodja poslancev Svobode.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje