Sorodna novica Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."

Obravnava predloga reforme stanovanjskega trga je bila ena od točk današnjega vrha koalicije na Brdu pri Kranju, kjer so sicer obravnavali tudi izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju (več o tem na povezavi desno).

Udeleženci koalicijskega vrha so se strinjali, da je treba ukrepati "odločno in z vsemi silami". Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba mora biti glavni nosilec sprememb republiški stanovanjski sklad. "Enotnega mnenja smo bili, da moramo povečati priliv javnega denarja iz proračuna v javni stanovanjski sklad, hkrati pa začrtati tak okvir stanovanjske politike, da se v gradnjo vključujejo tudi državna zemljišča znotraj SDH-ja in da se bodo lahko v reformo vključevale tudi posamezne zadruge," je povzel.

Kot je dejal, si koalicija želi predvsem začrtati regulatorni okvir, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja čim širšemu krogu najemnikov in investitorjev. Namen je pri tem po besedah Goloba jasen: "Da se cene tako najemnin kot stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da neka ozka skupina reši svoj stanovanjski problem, ampak temu, da se celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse skupine. In za to smo pripravljeni investirati javni denar."

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je dejala, da so slišali dobro analizo in nekaj konkretnih usmeritev. Poudarila pa je, da je SD za to že spisal svoj zakon in ga ponuja koaliciji, da se dodela s skupnimi napori skozi strokovne skupine. Pri tem pa bo potrebno "veliko odgovornosti in potrpežljivosti", je sklenila.

Koordinator Levice ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dejal, da Slovenija že predolgo "živi na hlapih preteklosti". Stanovanjski fond se stara, gradnja se zaustavlja. Nekaj časa nas je reševala samogradnja. Toda država v to politiko ni nikoli zares vlagala, kar lahko privede do socialne krize, je napovedal.

Izhodišča reforme? Ker je stanovanjski trg "očitno disfunkcionalen", bo vanj vstopila država z javnimi stanovanjskimi skladi, je napovedal. Oblikovan bo "pluralen sistem z jasno postavljenimi gabariti", kdo lahko v ta sistem vstopa in pod kakšnimi pogoji se lahko gradijo javna stanovanja. Javna neprofitna stanovanja bodo lahko gradili javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja, stanovanjske zadruge in nekateri drugi. To je posnemanje avstrijskega modela, je navedel minister. Meni, da bodo na ta način lahko do konca mandata ustvarili ustroj, ki bo zgradil 3000 stanovanj na leto. Sklenil je z besedami, da je prvič v življenju optimističen, da bo Slovenija dobila dejansko stanovanjsko politiko.

Minister Maljevac: Pet tisoč stanovanj do leta 2026

Nekaj dodatnih pojasnil je v pogovoru za Odmeve podal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Pogovor, ki ga objavljamo v celoti, je vodil Luka Svetina.

Premier Golob obljublja tri tisoč novih stanovanj, začenši z letom 2026. Se že ve, kje se bodo ta stanovanja gradila in ali jih bo dovolj?
Glavni cilj stanovanjske reforme je vzpostaviti vzdržen, jasen, stabilen sistem, ki omogoča gradnjo tri tisoč stanovanj letno. Naš cilj je, da to shemo zastavimo do leta 2026. Hrbtenico predstavljajo javni stanovanjski skladi in od tistega leta dalje bo vsako leto potekala gradnja tri tisoč stanovanj, delo bomo pa začeli takoj. Smo že v stiku z javnim stanovanjskim skladom. Naredili smo popis morebitnih projektov, ki se lahko takoj začnejo izvajati. Naš cilj je, da do leta 2026 začnemo gradnjo pet tisoč stanovanj.

Ampak ta stanovanja se bodo začela graditi leta 2026. Do tja so še tri leta. Če odpremo nepremičninske strani, vidimo, da najemnine, tudi za garsonjere, znašajo 900 evrov. Verjetno cene do takrat ne bodo padle. Kako boste ukrepali v vmesnem času?
Moramo se zavedati, v kakšnem stanju smo. Stanovanjske politike v Sloveniji v zadnjih 30 letih tako rekoč ni bilo. Če povem en podatek: v zadnjih desetih letih je bilo zgrajeno okoli 2700 javnih, neprofitnih stanovanj. Kot sem povedal, gradnjo začenjamo takoj, do konca mandata bomo zgradili pet tisoč stanovanj in od tiste točke vsako leto tri tisoč. Torej krepko več, kot je bilo kdaj koli v zgodovini Slovenije narejeno, in verjamemo, da je to tisti pravi korak. Pa še ena točka, ki je pomembna: vlada se danes je zavezala, da bo vzpostavila sistem, ki je dolgoročen. Torej, ne samo, da bo nekaj časa gradila, ampak bo postavila sistem, ki bo omogočal gradnjo ves čas, in to je tisto, kar bo prineslo stabilnost na to področje.

Minister za finance, gospod Boštjančič, pravi, da bo še analiziral, koliko nas bo to stalo. Vam je že zagotovil sredstva za začetek gradnje?
Da, to je bila tudi točka današnjega pogovora. Od leta 2026 naprej bo za stanovanjsko gradnjo na voljo 100 milijonov evrov javnih virov. Do tiste točke bomo pomagali stanovanjskim skladom tudi z javnimi viri, da izvedejo gradnjo teh pet tisoč stanovanj.

Tudi ko govoriva o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je poskušala izpeljati prejšnja vlada, so bile kritike, češ da ga ni mogoče finančno realizirati, da ni rezerviranih sredstev. Kaj pa zdaj? Ocenjen je na pol milijarde evrov. Kako gledate na to?
Zakon, ki ga je na področju dolgotrajne oskrbe sprejela prejšnja vlada, ni bil izvedljiv samo zaradi finančnih virov, ampak zaradi številnih točk. Je bila pa to ena izmed pomembnih točk. Tega se na ministrstvu za solidarno prihodnost zavedamo. Dolgotrajna oskrba je tudi tista tema, ki bo na enem izmed prihodnjih koalicijskih vrhov. Naš cilj je, kot sem že večkrat povedal, da se s 1. januarjem 2024 zakon o dolgotrajni oskrbi z vsemi storitvami, ki so v zakonu predvidene, začne izvajati.

Sorodna novica Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo

Tudi vi imate cilj vzpostaviti ekonomsko demokracijo, ki bi zaživela. Tudi v času prejšnje vlade je neki direktorat za to že obstajal. Kako boste vi izpeljali ta načrt?
Mislim, da sem to povedal že na svoji predstavitvi v parlamentu. Ekonomska demokracija je tretji steber, ki ga vidimo kot zelo pomembnega, neka nova družbena pogodba. Glavno je, da bodo vsi, ki so vključeni v podjetja, torej tudi delavci, tako lahko polnopravno sodelovali pri upravljanju podjetij.