Strateške, t. i. SLAPP-tožbe, so namenjene izključno temu, da se velikokrat novinarje in aktiviste podvrže dolgotrajnemu finančnemu izčrpavanju, je poudarila strokovna sodelavka Transparency International Nina Trček.

Na portalu Oštro so v analizo zajeli 183 tožb 14 medijev, s katerimi so dosegli dogovor o sodelovanju. Ugotovili so, da je med temi tožbami kar 40 odstotkov tožb SLAPP, kar je velik delež, meni novinarka in urednica portala Oštro Klara Škrinjar. Ker nimajo podatkov o vseh tožbah, s katerimi se soočajo mediji v Sloveniji, Škrinjar predvideva, da je tovrstnih tožb še več.

"V veliki večini je značilno, da so vložene po kazenskem zakoniku, torej več kot polovica, da so uperjene spet v več kot polovici primerov samo proti novinarjem, šele na drugem mestu so odgovorni uredniki, sledijo medijske družbe. Večina postopkov še poteka," je za Radio Slovenija povedala Škrinjar.

Za tovrstne tožbe pa je značilno, da jih vlagajo vplivni posamezniki, katerih namen je utišanje kritičnega govora, je pojasnila. Te tožbe tudi nimajo utemeljene pravne podlage oz. je ta izrazito neutemeljena. Odškodninski zahtevek novinarja obremenjuje tudi psihično in časovno.

"Namesto da bi se novinar ukvarjal s svojim delom, preiskoval nove zgodbe, mora čas preživljati na sodišču," je dejala. Med očitanimi kaznivimi dejanji prevladuje obrekovanje. Poleg porasta SLAPP-tožb pa opažajo tudi rast zahtevanih odškodninskih zneskov, ki so v analizi 80 tožb presegli 40 milijonov evrov.

Tovrstne tožbe so uperjene tudi zoper aktivistične organizacije, žvižgače in znanstvenike, kar je bilo še posebej izrazito v obdobju epidemije.

Porast teh tožb Trček pripisuje tudi temu, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da imajo to možnost. "Če imaš sredstva, je to zelo lahko zlorabiti. Najameš odvetnika in potem se ta postopek vleče in vleče, oseba na drugi strani pa nima dohodkov, da bi se lahko uspešno branila," je dejala in poudarila, da je pri reševanju problematike SLAPP-tožb pomembno sodelovanje novinarjev in pravnikov. Novinarji so namreč v našem prostoru največkrat tarče teh tožb, po drugi strani pa gre za pravno zadevo, v kateri bo potrebno spreminjanje zakonodaje.

Evropska komisija s predlogom zaščite

Pojav SLAPP-tožb je čedalje pogostejši v EU-ju, zato je Evropska komisija pripravila predlog za zaščito toženih oseb in odvračalni učinek. Torej, da bi se tožniki zaradi procesnih jamstev težje odločali za vložitev takih tožb. Uvedli bi denimo plačilo varščine, ki bi pokrila vse stroške toženca, če bi se izkazalo, da gre za SLAPP-tožbo, sodnik pa bi lahko ob sumu, da gre za tovrstno tožbo, zadevo zavrnil že zgodaj v postopku, pojasnjuje sekretar na uradu za mednarodno sodelovanje ministrstva za pravosodje Jurij Mesec, ki izpostavlja, da bodo pogajanja na ravni sveta EU-ja predvidoma končana do poletja, potem sledijo pogajanja z Evropskim parlamentom, nato pa imajo države članice na voljo dve leti za implementacijo novih pravil v svojo zakonodajo.

"Ta rok se iz različnih razlogov ne upošteva vedno, zato ne pričakujem, da bo do implementacije prišlo v bližnji prihodnosti," je dejala Trček. Novinarjem in drugim zato svetuje, da poskušajo uporabiti že obstoječa orodja v zakonu o pravdnem postopku.

Škrinjar meni, da nas za neodvisno poročanje ne sme biti strah, če novinarji sledijo novinarskim standardom in načelom, javni interes ter delo opravljajo strogo profesionalno in kakovostno.

Svobodno novinarstvo je del zdrave demokracije in ga na Nizozemskem razumejo kot prioriteto, je poudaril veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Johan Verboom.

Nizozemska si zato prizadeva za uveljavitev zakonodaje na področju EU-ja, saj ko novinarji nimajo časa opravljati svojega dela, to pomeni trohnenje demokracije. Na Nizozemskem novinarje celo spodbujajo, da raziskujejo zgodbe, saj so tako politiki prisiljeni ukrepati, je poudaril.