Letošnji Teden možganov se med 13. in 17. marcem odvija pod sloganom Na koncu jezika. "Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje," pravijo v organizacijski ekipi Gube, ki jo letos vodita psihologinji Erika Škerlj in Lara Jereb. "Govor se začne razvijati z rojstvom novorojenčka. Verjetno pa vsi pri dojenčku najbolj nestrpno čakajo t. i. prvo besedo," doda razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Prvo besedo sicer običajno izrečemo 9. in 16. mesecem starosti.

Po besedah predsednika Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa Borisa Roglja je jezik ključnega pomena za človeško interakcijo in socialno življenje, kar pa je pomembno tudi za zdravje in delovanje možganov.

V prvih dneh bo na predavanjih, delavnicah in projekcijah v ospredju, kako na fenomen jezika gledajo različne humanistične vede, kot so antropologija in etnologija, ter kako se do razvoja jezika pri posamezniku opredeljuje psihologija. V nadaljevanju pa bodo strokovnjaki med drugim spregovorili tudi o poškodbah možganov, vplivu jezika na izražanje spolne identitete in o umetni inteligenci.

Čez teden se bodo zvrstile tudi delavnice, na katerih bodo udeleženci lahko spoznali znakovni jezik in komunikacijo s kretnjami. Akcijo bodo sklenili z okroglo mizo, kjer bo beseda tekla o medicinski hipnozi ter njenih potencialih in omejitvah.

Slovenski dan možganov, ki ga praznujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, pa bo namenjen najbolj aktualnim temam v nevroznanosti v zadnjem času. Med drugim bodo predavatelji pozornost posvetili novim odkritjem na področju uporabe psihoaktivnih substanc pri terapiji posttravmatske stresne motnje in nevropsihiatričnim posledicam covida-19.

Teden možganov je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije širom sveta. Vsako leto se v tretjem tednu marca odvijajo številni dogodki, ki želijo ozaveščati laično in strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja za posameznike in družbo. V Sloveniji akcija poteka pod okriljem društva Sinapsa, na pobudo katerega od leta 2016 praznujemo tudi slovenski dan možganov, ki javnost spodbuja k boljši skrbi za zdravje možganov.

Po besedah sokoordinatorice društvenega programa krepitve in varovanja zdravja Zdrav duh v zdravi glavi Lane Blinc Teden možganov igra pomembno vlogo pri vzbujanju zanimanja javnosti za različne vidike delovanja možganov. Dan možganov pa nas opominja, da zgolj zanimanje, čeprav je nujno potrebno, ni hkrati tudi zadostno, saj znanost kljub vsem svojim napredkom še ne ponuja rešitev za večino motenj v delovanju možganov.