"Delimo mnenje, da je jedrska energija sestavni del rešitve zelenega prehoda, da moramo na področju jedrske energije narediti velike korake naprej," je po srečanju v dvorcu Zemono v Vipavski dolini povedal predsednik slovenske vlade Robert Golob. Jedrsko energijo pa je treba vključiti tudi v ustrezne evropske sklade, je dodal. "Samo tako bo lahko Evropa zagotovila dovolj energije za svoje potrebe v prihodnjih od 10 do 15 letih," je poudaril Golob.

Sorodna novica Golob: Nacionalni interes je, da je jedrska tehnologija sestavni del do okolja prijaznih tehnologij

Tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je poudaril pomen jedrske energije pri zelenem prehodu, saj gre za energijo brez izpustov ogljikovega dioksida. Obenem je poudaril pomen inovacij na tem področju.

Premier je dejal, da na srečanju niso govorili zgolj o sodelovanju držav članic pri gradnji novih enot tradicionalnih reaktorjev, ampak predvsem, kako vzpostaviti zavezništvo pri raziskovanju novih tehnologij, kot so mali jedrski reaktorji.

"V prihodnost moramo po obeh poteh in potem bo čas pokazal, katera od teh dveh tehnologij ima največji potencial znotraj EU-ja za zagotavljanje čiste in poceni energije za prihodnost," je še povedal.

Cilj: industrija z neto ničelnimi izpusti

Breton je Golobu ter ministroma za obrambo in gospodarstvo Marjanu Šarcu in Matjažu Hanu med drugim predstavil predlog akta o industriji z neto ničelnimi izpusti, s katerim želi komisija spodbuditi proizvodnjo teh tehnologij v Evropski uniji.

Predlog čiste tehnologije deli na dve kategoriji. V prvi opredeljuje vse tehnologije z neto ničelnimi izpusti, med katerimi so tudi napredne jedrske tehnologije. Druga kategorija medtem vključuje osem strateških čistih tehnologij, ki bi imele več prednosti pri umeščanju v prostor.

Slovenija si po Golobovih besedah skupaj z več drugimi članicami prizadeva, da bi bila tudi jedrska tehnologija med strateškimi, kar je po njegovem mnenju še mogoče doseči.

O povečevanju izdatkov za obrambo

Energetika ni bila edina tema pogovorov. Golob je po srečanju povedal, da je treba povečati izdatke za obrambo, a skozi podporo slovenskim visokotehnološkim podjetjem. Podaril je sicer, da tokrat niso govorili o proizvodnji streliva za Ukrajino, saj Slovenija nima zmogljivosti za to, ampak o vlaganjih v visokotehnološka podjetja na področjih zračne obrambe ter izvidniških letal in letalnikov.

Sorodna novica Ivo Boscarol: Tudi Timtec se bo prej ko slej prodal – za več denarja kot Pipistrel

Po srečanju na dvorcu Zemono sta se Golob in Breton skupaj z ministroma za obrambo in gospodarstvo odpravila v ajdovsko podjetje Timtec, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo obrambnih sistemov. Tam pa se jim je predstavilo še eno ajdovsko podjetje C-Astral, ki se ukvarja s proizvodnjo majhnih sistemov brezpilotnih zrakoplovov s fiksnim krilom.

"Verjamem, da je Slovenija ena od vodilnih svetovnih proizvajalk te visokotehnološke opreme in da z nadaljnjimi vlaganji v to področje lahko tam tudi ostanemo ter tudi širimo kapacitete. In verjamem, da je to tudi edini ustrezen način, kako povečevati obrambne izdatke – skozi podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji," je poudaril Golob. Gre namreč za tehnologijo, ki je lahko uporabna tudi v drugih sektorjih, kot sta zaščita in reševanje ter kmetijstvo, je poudaril.

Da je povečanje sredstev za obrambo držav članic zaradi ruske agresije na Ukrajino tudi priložnost za razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti na področju napredne tehnologije, se je z Golobom strinjal tudi Breton. "Slovenija bo pri tem igrala zelo pomembno vlogo," je dejal pred pogovori s predstavniki ajdovskih podjetij. Pojasnil je, da je v EU-ju na voljo veliko različnih orodij, vključno s finančnimi, za razvoj naprednih tehnologij.

Sorodna novica Slovenija bo sodelovala pri skupnem naročanju streliva za Ukrajino

Spodbujanje proizvodnje streliva

Komisija pa pripravlja tudi dodatno podporo za spodbujanje zmogljivosti za proizvodnjo streliva, tako da bodo lahko članice EU-ja zapolnile svoja skladišča in še naprej podpirale Ukrajino. Predlog pravne podlage bo Bruselj predstavil v prihodnjih dveh ali treh tednih.
Krepitev proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije je sicer eden od treh stebrov evropskega načrta za dobavo streliva Ukrajini. Prvi predvideva dobave topniškega streliva iz obstoječih zalog članic, drugi pa skupno naročanje streliva kalibra 155 milimetrov.

Slovenska vlada se je prav danes (četrtek) seznanila s pristopom k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Projektni dogovor Evropske obrambne agencije (EDA) in obrambnih ministrstev sodelujočih držav bo podpisal minister Šarec, nato ga bo vlada potrdila še s sklepom.

Premier Golob na novinarski konferenci po srečanju z Bretonom ni želel govoriti o podrobnostih slovenskega sodelovanja.