Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock ter komisarka za kulturo in medije Claudia Roth sta se decembra lani z 22 beninskimi broni z nemških tal odpravili v nigerijsko prestolnico Abuja. Umetnine so bile v Nemčiji kar 125 let, skupaj s približno 1100 drugimi nakradenimi artefakti iz palače nekdanjega kraljestva Benin, ki je obstajalo na območju današnje Nigerije. Predmeti iz brona, slonovine in drugih dragocenih materialov spadajo med najpomembnejše umetnine afriške celine. Večino so jih nakradli britanski kolonialisti okoli leta 1897.

Sorodna novica Nemčija je prva država, ki je začela Nigeriji vračati naropane beninske kipe

"Narobe je bilo, da smo jih vzeli, in narobe, da smo jih obdržali," je ob restituciji dejala zunanja ministrica. Kljub temu se zaradi nedavnih dogodkov nekateri sprašujejo, ali si bo nigerijska javnost sploh lahko kdaj v muzeju ogledala vrnjene brone. Več afriških in mednarodnih medijev je namreč poročalo, da je odhajajoči nigerijski predsednik Muhammadu Buhari brone predal Obi Ewuareju II., ki je zdaj na čelu nekdanje kraljeve družine beninskega imperija.

Izključno dedičeva odločitev, kaj bo z broni
23. marca je predsednik izdal odlok, v katerem je navedeno, da bodo te umetnine in tudi pozneje vrnjena dela predani Obi Ewuareju II., ki je prvotni lastnik in skrbnik kulture, dediščine ter tradicije nekdanjega kraljestva Benin. To velja "tako za artefakte, ki so že bili vrnjeni, kot za tiste, ki še niso bili vrnjeni", je po pisanju Deutsche Welle (DW) sporočil Buhari. Kaj bo dedič naredil s predmeti, je njegova odločitev. Posledično se je pojavila bojazen, da bi ta lahko spremenil načrte, po katerih naj bi vrnjene umetnine pristale v ustanovah, kot je Muzej zahodnoafriške umetnosti Edo, ki ga bodo postopoma odpirali od leta 2024. Dragocenosti lahko torej razstavi tudi v svojem zasebnem muzeju v palači, zaradi česar ni jasno, ali bodo sploh kdaj postavljene na ogled javnosti. Prav tako ni jasno, ali bi jih lahko prodal zbirateljem.

Očitki prelahkotno ubesedenega sporazuma
"Je bil to smisel restitucije?" je za Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisala Brigitta Hauser-Schäublin z univerze v Göttingenu. Dogajanje je označila za "fiasko", nemško vlado pa kritizirala zaradi sklenitve sporazuma z nigerijskimi oblastmi, ki je bil po njenem mnenju pretirano "lahkotno ubeseden".

Sorodna novica Načrti nove nemške ministrice za kulturo: dekolonizacija muzejev in več denarja za umetnost

Nemška vlada kljub temu ne dvomi o restituciji umetnin, ne glede na to, kje te pristanejo. "Prava stvar je še zmeraj vrniti izropano umetnost na mesta, ki danes predstavljajo ljudi in kulturo, iz katerih je bila ta umetnost nekoč ukradena," je 7. maja za nemško tiskovno agencijo DPA dejal tiskovni predstavnik Claudie Roth, ki je sporočila tudi, da bo sodelovala z nemškim zunanjim ministrstvom, da bi bolje razumela, kaj odločitev odhajajočega nigerijskega predsednika pomeni za prihodnje restitucije. "V ta namen se želimo pogovarjati z novo nigerijsko vlado takoj, ko bo nastopila položaj," je še dejal tiskovni predstavnik.

Nemško zunanje ministrstvo je podobnega mnenja. "Kdo bo prejel vrnjene brone, katere nigerijske ustanove in posamezniki bodo vključeni ter kdo ima odgovornost za ohranitev in dostopnost, so vprašanja, o katerih se bo odločila Nigerija. Za vrnitev bronov v Nigerijo ni bilo nobenih pogojev," so z ministrstva sporočili v teh dneh.

"Kontekst krivic je bil vselej nesporen"
Postopek "ne postavlja pod vprašaj prenosa lastništva spet na Nigerijo," je dejal predsednik Fundacije za prusko kulturno dediščino Hermann Parzinger. "Temeljil je na tem, da je šlo za nasilno plenjenje – ta kontekst krivic je bil vselej nesporen," je dejal za DPA. Ob tem je poudaril avtonomijo Nigerije in dodal, da se vlada "seveda svobodno odloča, kako ravnati s temi predmeti". Parzinger je tudi optimistično naravnan glede vprašanja, ali bo nigerijska javnost lahko videla beninske brone, in pravi, da nima dvomov o tem, da bodo v muzeju na voljo javnosti. Poleg tega pa naj bi bila tretjina artefaktov, ki so trenutno še v Nemčiji, dolgoročno posojena Humboldtovemu forumu v Berlinu.

Nigerijski predsednik je že v začetku leta 2022 Ewuareju II. predal dva artefakta, ki ju je Nigeriji vrnila Anglija. "Ta restitucija pomeni priznanje nepravičnosti kolonialne preteklosti, ki je nakradeno lastnino naredila za svojo," je v intervjuju za DW dejala Claudia Roth. Dodala je še, da upa, da bo restitucija tudi zaprla odprte rane, "saj s tem vračamo do neke mere tudi kulturno identiteto, ki smo jo ukradli".