Čeprav se je dež v četrtek večinoma umiril, tla na Štajerskem še vedno plazijo. "Predvsem opažamo, da so se plazovi povečali na kmetijskih površinah, kjer jih do zdaj mogoče ni bilo v tako velikem obsegu. Danes je tega več. Tisti plazovi, ki so nastali, pa se še poglabljajo," je za Radio Slovenija povedal župan Šentilja Štefan Žvab.

Premier Robert Golob je ob obisku območij, prizadetih v ujmi, prebivalcem obljubil državno pomoč pri sanaciji škode, tudi finančno. Ob tem je dejal, da ima naša država enega od boljših sistemov sodelovanja civilne zaščite in vojske, in se zahvalil vsem ekipam na terenu.

Premier si je med drugim ogledal območja v Selnici ob Muri, kjer zemeljski plazovi ogrožajo stanovanjske objekte. "Jasno je, da brez pomoči države ne moremo niti učinkovito intervenirati, če pride do ponovnega deževja, niti tega ne moremo sanirati. Država bo pomagala. Občina bo dala zahtevek na ustrezne institucije, na upravo za zaščito in reševanje in na podlagi tega bomo v enem tednu oziroma nekaj dneh lahko popisali škodo, ki je povezana z intervencijo, in potem ukrepali, tudi finančno," je dejal Golob v izjavi za medije v Sladkem Vrhu.

Povedal je, da je trenutno govor o intervenciji, saj omogoča nagle ukrepe in preprečuje povečevanje škode, šele zatem bo sledila sanacija. "Sredstva so zagotovljena v proračunski rezervi. Po tem, kar smo danes videli, bi morala biti stvar izvedljiva brez nekih večjih zapletov," je dejal. Zaveda se, da občine same ne zmorejo takšnega bremena. "Popolnoma logično in normalno je, da občinski proračuni nikjer v Sloveniji nimajo dovolj sredstev za takšne nesreče, in takrat je to dolžnost države. In država bo nemudoma priskočila na pomoč vsem občinam, ki bodo podale zahtevek. Glede tega ne bomo delali razlik," je dodal.

Golob: Škodo bo ocenila stroka, politika pa mora zagotoviti sredstva

Pri odpravljanju posledic večdnevnega deževja je bilo danes poleg gasilcev in pripadnikov civilne zaščite aktiviranih tudi 60 pripadnikov Slovenske vojske, ki so v občini Zgornja Kungota izvedli saniranje plazu, čiščenje jarkov in ureditev odvodnjavanja na sedmih lokacijah ter v Cirkulanah selitev družine iz ogrožene hiše. V Šentilju so prebivalce hiš, ki jih je poškodovalo ali resno ogrozilo šest plazov, nastanili v bivalne zabojnike, dve družini pa sta zatočišče našli pri sorodnikih. Po doslej znanih podatkih je morda v nevarnosti še ena stanovanjska hiša, a stanovalci za zdaj ostajajo v njej. Kako dolgo bodo preseljeni prebivalci brez doma, še ni znano, pravi župan Žvab. "Mi smo že naredili neke geološke raziskave, kjer pa rezultati niso spodbudni – narediti moramo še eno analizo in vam lahko v prihodnjih dneh dam kakšne točnejše podatke. Trenutno stanje je pač takšno, da ne zagotavlja stabilnosti tal," je dejal.

Sorodna novica Gasilci in vojaki odpravljajo posledice deževja, plazovi še ogrožajo nekatera bivališča

Del vojaške posadke je iz Šentilja odšel tudi v sosednjo Kungoto. Pri selitvah pomagajo še v haloški občini Cirkulane, ki jo je prizadelo več kot 100 plazov. Prebivalce ene hiše so preselili v počitniško hišico, lastnik druge je ne želi zapustiti, je za Radio Slovenija poročal novinar Bratko Zavrnik.

Več hiš ima prekinjene cestne povezave, plazovi še ogrožajo stavbe v dolinah. V Šentilju škodo ocenjujejo že na 3,5 milijona evrov, v Cirkulanah pa skoraj na 4,5 milijona evrov. Sanacija bo za občinske proračune prezahtevna, zato slovenskogoriški in haloški župani zahtevajo takojšnjo pomoč države.

Premier Golob je povedal, da bo škodo ocenila stroka. "Politika pa mora zagotoviti sredstva, in mi jih bomo zagotovili v predlaganem obsegu," je dejal. Zahvalil se je tudi pripadnikom civilne zaščite, gasilcem in vsem drugim, ki so doslej pomagali pri odpravljanju posledic ujme. "Naredili ste ogromno delo, in mi vam bomo stali ob strani," je dejal.

Premier napovedal tudi pomoč prostovoljcev iz drugih delov Slovenije

Ker so lokalni pripadniki civilne zaščite po več dneh na terenu utrujeni, je Golob napovedal pomoč tudi v obliki pomoči civilne zaščite iz drugih delov Slovenije. "Verjamem, da bodo prostovoljci prišli pomagat tudi iz drugih občin. Takšno solidarnost smo Slovenci že večkrat izkazali, najbolj očitno lani na Krasu, in Primorci smo še vedno hvaležni za to," je dejal.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan v tem ne vidi težav. "Prva je medsosedska pomoč, torej iz bližnjih občin oziroma regije, nato lahko tudi države. Stroške bo pokrila država, samo izkazati je treba potrebe. Tudi drugim občinam bomo, če bodo želele, zagotovili dodatne ljudi," je zatrdil. Vodja lokalne civilne zaščite Valentina Ošlovnik je pojasnila, da se razmere stalno spreminjajo. Še danes so našteli okoli 15 intervencij. "Zemlja še vedno plazi, ogroža določene hiše. Ljudje so prestrašeni, stalno pogledujejo v nebo in ob vsaki razpoki kličejo na pomoč," je dejala.

Župan Štefan Žvab je hvaležen za vso dosedanjo pomoč njegovim krajanom. "Tudi besede, ki smo jih danes slišali, zvenijo zelo optimistično. Intervencijska sredstva, ki jih bomo dobili, bomo najbolj učinkovito izkoristili, kajti ljudje si najbolj želijo takojšnje pomoči. V tem trenutku lahko naredimo s temi sredstvi dosti več kot čez kako leto. Sanacije bodo pa potekale več let, to je običajno," je dejal.

Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je tudi danes sprožilo več zemeljskih plazov. Center za obveščanje je zaznal 37 dogodkov v povezavi z zemeljskimi plazovi, na območju Maribora 21, Ptuja devet, Murske Sobote šest in enega v Trbovljah.
Za sanacijo plazov je bilo aktiviranih skupno 31 gasilskih enot. Gasilci so s folijo prekrivali plazišča in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi in na voziščih.

Tudi minister Brežan že ugotovil, da bo prag za državno pomoč presežen

Za uradne ocene škode je trenutno prezgodaj, pojasnjujejo na Upravi RS za zaščito in reševanje. Na nekaterih območjih intervencije še potekajo, tam so gasilci in civilna zaščita, ki preprečujejo, da bi nastala nadaljnja škoda. Velja pa, da mora občina v treh dneh po nesreči obvestiti pristojno upravo za zaščito in reševanje in predložiti oceno poškodovanosti na objektih, pridelkih, skupaj z dokazi.

Če se skupna predhodna ocena približa pragu za državno pomoč, direktor uprave za zaščito in reševanje izda sklep o začetku ocenjevanja škode. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je že ocenil, da bo škoda presegla omenjeni prag, ki ga zakon o odpravi posledic naravnih nesreč postavlja pri 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar znaša okoli štiri milijone evrov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bodo občinske komisije, ko bo to potrjeno, podatke vnesle v aplikacijo za ocenjevanje škode Ajda. Prijavljeno škodo nato preverijo regijske in državna komisija, ki pripravi tudi končno oceno in jo pošlje vladi v potrditev.

Programe odprave posledic škode nato v roku treh mesecev pripravijo pristojna ministrstva. Ministrstvo za naravne vire in prostor denimo za škodo na stvareh, ministrstvo za infrastrukturo za državne ceste. In šele ko so programi pripravljeni, sledijo odločbe o dodelitvi sredstev in plačila. Iz proračuna se zagotovijo sredstva za plačilo gradbenih del v neto vrednosti, ne pa tudi denimo za izdelavo tehnične dokumentacije, plačilo DDV-ja in podobno.

KGZS: Po deževju stanje na kmetijskih zemljiščih ponekod katastrofalno

Stanje na kmetijskih zemljiščih po močnem deževju v zadnjih dneh je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, pa v prvi oceni ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). "Govorimo o več tisoč hektarih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite," so v sporočilu, naslovljenem na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisali na KGZS-ju. Škoda se pojavlja na vseh kmetijskih kulturah, škoda zaradi zemeljskih plazov pa je primerljiva z letom 1989, ko je bilo tudi zelo kritično, opozarjajo.

Kmetijstvo se je v aprilu in prvih dneh maja spopadlo s pozebo, v zadnjih dneh pa je tudi močno deževje povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah, površinah in objektih. Kot ugotavlja javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS-ju, je najbolj prizadeto območje Pomurja in Podravja, nekaj težav pa je tudi na posameznih območjih južne in osrednje Slovenije.

Kot poudarjajo, je škodo v tem trenutku težko oceniti, saj je treba počakati na umiritev vremena, da se vidi, kako bo z vznikom in kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. Škoda bo odvisna predvsem od tega, koliko časa bodo določene površine pod vodo. Na KGZS-ju ocenjujejo, da bo zaradi slabega vzdrževanja primarnih in sekundarnih odvodnih kanalov umik vode dolgotrajen.

Kmetom svetujejo, da počakajo z opravili, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Tudi z vidika varnega dela s traktorji in stroji je pomembno, da se ne uporabljajo na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno. Nato kmetom svetujejo, da s površin očistijo morebitne naplavine in nanose ter natančno pogledajo posevke in nasade. "Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde je treba čim prej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev," opozarjajo.

Zaradi moče in poplav se škoda pojavlja na vseh kmetijskih kulturah. Med poljščinami je največja škoda nastala na občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah, kot so koruza, buče in soja. Posevki, na katerih stoji voda več kot tri oz. štiri dni, bodo po predvidevanjihbKGZS-ja prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle in bo potrebna ponovna setev ali pa bo močno zredčen sklop rastlin. "Na predelih, kjer stoji voda, bo pridelek zmanjšan do 50 odstotkov, saj se na tem delu zemlja sesede in bo brez zraka ter zbita, zato bodo rastline bistveno slabše rasle," so navedli.

Zaprte so številne ceste

Zaradi poplav in zemeljskih plazov so zaprte številne ceste. Na cesti Spuhlja–Zavrč promet poteka izmenično enosmerno na mejnem prehodu Zavrč zaradi nevarnosti plazenja vozišča, poroča prometnoinformacijski center.

Na odseku Pesnica–Šentilj v Kaniži promet poteka izmenično enosmerno zaradi zemeljskega plazu.

Na več odsekih so zaradi poplavljenega cestišča zaprte ceste, in sicer na cesti Smednik–Kostanjevica pri Zameškem, na cesti Črenšovci–Razkrižje na mostu čez Muro, na cesti Jurovci–Leskovec v Leskovcu. Na cesti Murska Sobota–Gederovci med Mursko Soboto in Kupšinci je promet urejen izmenično enosmerno. Na cesti Videm–Zg. Leskovec je pred mejnim prehodom popolna zapora zaradi poplavljenega cestišča in odstranjevanja plazu.

Cesta Maribor–Pernica je zaradi zemeljskega plazu zaprta med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica, prav tako je zaprta cesta Zgornja Kungota–Plač pri Podigracu, na lokalni cesti Bresternica–Gaj-Sveti Jurij pa je zaprt odsek Bresternica–Šober.

Nekatere reke imajo visoke pretoke

Po podatkih agencije za okolje ima večina rek v Pomurju, Podravju in jugovzhodni Sloveniji velik pretok, drugje po državi so pretoki rek srednji. Krka se še razliva na običajnih mestih in se bo v svojo strugo predvidoma vrnila v soboto.

Vodnatost rek po državi sicer upada in bo upadala še naprej. Mura in Krka s pritoki ter večina rek v Podravju bodo ohranjale veliko vodnatost, drugje v vzhodni polovici Slovenije bodo posamezne reke dosegle srednjo vodnatost.

Ponoči in v soboto bodo manjše reke v južni in osrednji Sloveniji prehodno zmerno narasle, večje reke pa bodo ostale ustaljene ali bodo upadale počasneje. V soboto in nedeljo v popoldan se bo vodnatost rek še naprej zmanjševala, le ob krajevnih plohah lahko prehodno narastejo hudourniški vodotoki in manjše reke.