"Danes smo v Stahovici sprostili promet čez začasni most. Promet po njem poteka izmenično enosmerno, urejen je s semaforji, urejene so tudi površine za pešce. Te so še posebej pomembne za vse otroke, ki na drugi strani reke obiskujejo šolo, do katere so imeli do zdaj otežen dostop," je na družbenem omrežju X zapisalo infrastrukturno ministrstvo.

V Lačji vasi z montažnim mostom življenje olajšali 130 ljudem

Tudi v Lačji vasi pri Nazarjah so čez reko Dreto postavili montažni most, ki bo močno olajšal življenje domačinom. Nazarski župan Matej Pečovnik je pred dnevi pojasnil, da so skoraj 30-metrski most s hrvaškimi posebnimi vozili pripeljali iz Karlovca. Ob torkovem obisku gradbišča je hrvaški obrambni minister Mario Banožić razložil, da je to prvi hrvaški most, postavljen zunaj države. Dolg je 27 metrov, širok tri metre in ima nosilnost 42 ton na os.

Most bo tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave, olajšal vsakodnevne obveznosti, v veliko olajšanje je obrtnikom in kmetom, ki imajo polja na obeh straneh Drete, lažje pa bo tudi učencem in dijakom, saj bo njihova pot v šolo krajša in varnejša. Kot je ob tej priložnosti povedala nazarska podžupanja Helena Šosterič, je bilo zaradi uničenega mostu, ki povezuje naselja Potok in Lačja vas, od sveta odrezanih 130 ljudi.

Banožić je zagotovil, da lahko most v Lačji vasi ostane tako dolgo, dokler bo treba oz. dokler ne zgradijo novega. Odprtja mostu se bosta udeležili delegaciji slovenske in hrvaške civilne zaščite.

Od države podžupanja Šosterič pričakuje, da jim bo na pomoč priskočila med drugim s težko mehanizacijo za čiščenje strug rek Savinje in Drete, saj se bojijo jesenskega deževja. Škoda po avgustovski vodni ujmi bo po njenih besedah v občini sicer znašala približno 100 milijonov evrov.

Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je spomnil, da je škoda po avgustovski ujmi, ki je prizadela več kot 180 občin, izredno visoka. Napovedal je, da bodo na upravi in obrambnem ministrstvu naredili vse, da občine čim prej prejmejo povrnjene stroške intervencij.

Pojasnil je, da je most v Lačji vasi šesti od 14 montažnih mostov, ki jih bodo postavili na prizadetih območjih. Mostove, ki so predvideni za postavitev do konca septembra, Slovenija postavlja v okviru mednarodne pomoči, ki prihaja iz Hrvaške, Češke, Švedske in Poljske.

V tem tednu so poljski vojaki začeli postavljati še en most čez Dreto, ki bo dolg 24 metrov, širok pa sedem metrov, je pred dnevi povedal župan Gornjega Grada Anton Špeh.

Narasle vode so avgusta uničile oz. poškodovale približno 100 mostov, v prihodnjih treh mesecih naj bi jih na novo postavili približno polovico.

Nekateri župani so medtem razočarani, ker tuje ekipe počasi odhajajo iz države, a Behin je v torek poudaril, da so nekatere ekipe pri nas na delu že en mesec, zaradi česar so izčrpane, njihova oprema pa izrabljena. Pojasnil je še, da je pomoč v okviru evropskega mehanizma na področju civilne zaščite mišljena kot prva pomoč za prvo intervencijo po naravni nesreči in da ni običajno, da bi enote v drugi državi pomagale tako dolgo, kot pomagajo v Sloveniji.

Črna na Koroškem: En most bodo odprli v petek, potem bodo postavili še dva

Tudi v Črni na Koroškem bodo predvidoma v petek za promet odprli prvi montažni most v občini. Na Pristavi ga čez reko Mežo te dni postavlja češka vojska, nadomestil pa bo most, ki se je podrl zaradi poškodovanih podpornih zidov.

V prihodnjih tednih v občini pričakujejo še dva montažna mostova, oba bodo postavili v Žerjavu, je povedala županja Črne Romana Lesjak in dodala, da bo enega prispevala Italija, drugega Švedska. Za enega že vedo, da ga bodo dobili oktobra, za drugega še ni znano, kdaj bo prispel. Lesjak je poudarila, da morajo za vse tri mostove sami poskrbeti za ureditev temeljev za postavitev. Eden od mostov v Žerjavu bo omogočal dovoz do treh hiš, drugi pa do dveh. V Črni ujma ni odnesla večjih mostov čez vodotoke tako kot v sosednji Mežici.

Še vedno potrebujejo prostovoljce, dela ne bo kmalu zmanjkalo

Medtem v Črni na Koroškem še naprej potrebujejo pomoč prostovoljcev, ki pomagajo pri odpravljanju posledic ujme. Ti dnevno prihajajo v Črno, tudi v petek in ob koncu tedna jih pričakujejo kar nekaj, je povedala županja. Med drugim bodo pomagali pri čiščenju prostorov pod kulturnim domom, ki so bili uničeni v ujmi, prav tako pri čiščenju delavnic CUDV-ja in drugje. "Danes so v Črno prispeli tudi iz Koroškega pokrajinskega muzeja, lotili se bomo čiščenja rudarskega muzeja na prostem," je dejala županja. Vsi, ki bi želeli prostovoljno pomagati, naj se javijo na klicni center občine na številko 031 265 848.

Še vedno v občini potrebujejo tudi dodatno težko mehanizacijo za zemeljska in druga dela. Po besedah županje so v povezavi s tem na ministrstvo za infrastrukturo sporočili veliko potrebo, in sicer bi potrebovali 24 bagrov in 20 tovornjakov. Potrebujejo jih za dela na vodotokih in poškodovanih cestah, pa tudi za druga dela. "Pričakujemo dodatno mehanizacijo, imamo kaj delati še ves mesec, če hočemo pred zimo vzpostaviti kolikor toliko normalno stanje," je sklenila županja.

V Laškem za 14 milijonov evrov škode, na Polzeli za približno 30 milijonov

Prizadete občine medtem pospešeno ocenjujejo škodo. V občini Laško tako ocenjujejo, da je avgustovska ujma povzročila za približno 14 milijonov evrov škode. Točna ocena pa bo znana po vnosu vseh podatkov v aplikacijo Ajda, kar pomeni po 22. septembru, so povedali na občini. Izvajajo protipoplavne ukrepe – kot so pojasnili, je druga faza projekta ureditve Savinje pod Laškim že urejena, v sodelovanju s podjetjem Hidrosvet pa pripravljajo še projekta za ureditev Savinje pod Laškim do ovinka na Udmatu in na Rečici v Debru.

"Izvedba ureditve Savinje pod Laškim do ovinka na Udmatu bo pomembno vplivala na zmanjšanje gladin visokih voda in s tem na povečanje poplavne varnosti širšega območja mesta Laško, pozitiven vpliv zadrževanja visokih vod Savinje pa bo segal tudi na dolvodna območja pomembnega vpliva poplav na območju Rimskih Toplic. Dela naj bi se predvidoma končala do leta 2026," so še navedli na laški občini.

Na Polzeli pa škodo po poplavah ocenjujejo na 30 milijonov evrov. Vršilka dolžnosti direktorice polzelske občinske uprave Magda Cilenšek je povedala, da so v omenjeno oceno škode vključeni stanovanjski objekti v zasebni lasti, poškodovana javna infrastruktura, sproženi plazovi, ceste in kanalizacija. Polzelska Civilna iniciativa Ločica - Breg pa je sporočila, da si med drugim želijo tudi bolj ažurno obveščanje občanov o tem, kako si bodo sledili dogodki čiščenja in sanacije.

Želijo si čimprejšnjo časovnico del za cilje, pri katerih vztrajajo že od začetka, ti pa so kratkoročni. To so interventno čiščenje in sanacija nabrežja in struge Savinje ter nivelacija depresije nasipa v Ločici na točko nič. Dolgoročni cilji so aktivacija vseh vzvodov za izvedbo državnega prostorskega državnega načrta Ločica–Letuš, ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti in urbaniziranih območij od Ločice do Letuša do leta 2026.