Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije je za Odmeve pojasnil, da indeks nabavnikov Slovenije (nabavniki so menedžerji, ki so v podjetjih odgovorni za nabavo materiala in so na začetku proizvodne verige) anketno meri šest ključnih parametrov: tekočo proizvodnjo, prihodnjo proizvodnjo oziroma nova naročila, nabavne cene, prodajne cene, zaposlenost in zaloge.

"Ta kazalnik kaže, ali se dejavnost oziroma gospodarstvo krči, v primeru, da je pod 50, ali da se krepi, če je nad 50." Glede na to, da je bila vrednost za Slovenijo v avgustu 25,2 točke, to predstavlja precej močno krčenje. Hkrati je indeks že kar nekaj mesecev pod 50, kar pomeni, da je krčenje precej močno v proizvodnji. Ivanc je tudi pojasnil, da je indeks za avgust deloma sicer nizek tudi zaradi poplav, a proizvodnji sektor ni bil tako močno prizadet, da bi se lahko tako bistveno zmanjšal. "Določena podjetja, ki so bila prizadeta, seveda vplivajo na ta indeks, sploh pri tekoči proizvodnji. A učinki so povezani tudi s situacijo pri ključnih kupcih na območju evra. Po celotni Evropi je indeks zelo nizko, pri nas pa še nekoliko nižje."

Silvo Pečjak iz Kluba slovenskih podjetnikov in direktor Pekarne Pečjak je dejal, da je nizek indeks slab tudi za zaposlenost. "Razumeti moramo, da smo podjetniki in zaposleni skupaj in se ne smemo ločevati. Če gre podjetju slabo, je to slabo tudi za zaposlene." Pečjak zato meni, da gospodarstvo potrebuje nov zagon in da uvajanje novih dajatev trenutno ni na mestu. "Ne gre le za poplave, že pred tem smo teden za tednom dobivali nove dajatve in komplikacije na papirologiji, ki nam le povzročajo stroške," je bil kritičen do vlade. Pri čemer je izrazil razočaranje tako nad zakonom o dohodnini kot nad spremembo zakona o čezmejnem delu.

"Predvsem je pomembno, da se ne uvajajo nova bremena in da je davčno in delovnopravno okolje stabilno. Stabilnost bi v prihodnjih mesecih lahko prinesla neke vrste olajšanje za slovensko gospodarstvo. Če negotovosti obstajajo, podjetja odlašajo s svojimi razvojnimi načrti," je dodal Ivanc.

Slovensko gospodarstvo ohlajanje na trgu občuti predvsem prek padca novih naročil, ki se vleče že dlje časa. "Učinki energetske krize iz lanskega leta so pri podjetjih še vedno prisotni. Prisotni pa so tudi na naših trgih. V Sloveniji so podjetja v povprečju plačevala za četrtino nižje cene električne energije, trenutno plačujejo le še pet odstotkov nižje cene, kot je povprečje v Evropi. Medtem slovenska gospodinjstva plačujejo za tretjino nižje cene elektrike v primerjavi s povprečjem v Evropi. Ta diskrepanca dobro pojasni, zakaj so pri nas trendi v storitvah in trgovinah na drobno še vedno do določene mere manj prizadeti kot v proizvodnji," je dejal Ivanc.

Pečjak je podal oceno, da se padci naročil pojavljajo predvsem v avtomobilski industriji in v izvozno naravnanih podjetjih. Ivanc je dodal, da je bil padec naročil največji v energetsko intenzivni industriji (papirnice, kemična industrija).

Glede na slabe napovedi v nemškem gospodarstvu se Slovenija lahko zanese le na storitve in gradbeništvo. Tudi obnova po poplavah lahko, če bo dobro zastavljena, prinese nekoliko višjo gospodarsko rast, je pojasnil Ivanc.

Pogovor z gospodarstvenikoma v prispevku: