Nadzora na meji s Hrvaško ni več. Foto: BoBo
Nadzora na meji s Hrvaško ni več. Foto: BoBo

Želi si, da bi Hrvaška in tudi druge države Zahodnega Balkana storile vse, kar lahko, za zajezitev migracij. "Vlada v tem trenutku ne razmišlja o tem, da bi uvedla mejni nadzor na meji s Hrvaško, vendar pa schengenski zakonik to omogoča," je ob prihodu na zasedanje ministrov za evropske zadeve v Bruslju, na katerem bodo razpravljali tudi o spopadanju z migracijami, povedal sekretar Marko Štucin.

"Močno si želim in mislim, da si vsi to želimo, da bo predvsem Hrvaška naredila vse, kar lahko, da zameji število migracij," je povedal. Poudaril je, da to ne velja zgolj za Hrvaško, ampak tudi za druge države na Zahodnem Balkanu.

Sorodna novica Golob: Migracije so na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi

Po vstopu Hrvaške v schengen na začetku leta se je število nezakonitih prehodov meje močno povečalo. Štucin je ob tem spomnil na ponedeljkove besede premierja Roberta Goloba, da se celotna Evropska unija spopada s problemom povečanja migracij. Državni sekretar na MZEZ-ju je dejal, da je treba najti rešitev, ki bo temeljila tudi na solidarnosti med državami članicami.

"Slovenija bo vedno skušala konstruktivno iskati rešitve, ki bodo zamejile ilegalne migracije," je povedal.

Jušić Hrvaški predlagal krepitev mešanih patrulj

Senad Jušić. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Senad Jušić. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Generalni direktor slovenske policije Senad Jušić je glavnemu ravnatelju hrvaške policije Nikoli Milini poslal pobudo za dodatno okrepitev dela v mešanih policijskih patruljah. Kot so še sporočili s policije, gre za območje Rigonce - Dobova, kjer so slovenski policisti zaradi naraščanja števila nezakonitih prehodov meje že okrepili navzočnost.

"Zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov meje, predvsem na območju Rigonce - Dobova, smo v policiji v zadnjem obdobju na omenjenem območju povečali svojo prisotnost tako z dodatnimi policijskimi patruljami kot tudi tehničnimi sredstvi," so v sporočilu za javnost zapisali pri slovenski policiji.

Sorodna novica Poklukar vaščanom Rigonc: Panelna ograja bo ostala

Dodali so, da vseskozi budno spremljajo razmere na terenu in jim prilagajajo način dela, redno delo pa poteka tudi v mešanih patruljah s hrvaškimi kolegi. Tudi sicer s hrvaškimi varnostnimi organi sodelujejo vsakodnevno.

Ob tem so v policiji svoje dosedanje delo ocenili kot uspešno, kar se po njihovih pojasnilih kaže tudi v številu prijetih zaradi nezakonitega prestopa meje. Doslej so prijeli 269 tihotapcev ljudi, od tega 261 tujcev in osem slovenskih državljanov.
Sporočili so še, da vseskozi preučujejo možnosti za okrepljeno varovanje južne meje, saj se zavedajo, da je "za ljudi, ki živijo na tem območju, varnost bistvenega pomena".

SDS za sklic sveta za nacionalno varnost


V SDS-u ob vse večjem številu nezakonitih prehodov meje predlagajo takojšen sklic nujne seje Snava na temo migracij in širše varnostne situacije v državi. Vladi predlagajo več nadaljnjih korakov, med drugim sestanek z odgovornimi v hrvaški vladi in stalni policijski nadzor na delih meje z največjim številom nezakonitih prehodov.

"Skrbijo podatki o velikem povečanju kriminala v bližini migrantskih centrov, pa tudi drugod," je ob pozivu vladi k takojšnjemu sklicu nujne seje Sveta za nacionalno varnost (Snav) na družbenem omrežju X zapisal prvak SDS-a Janez Janša.

V SDS-u zato vladi svetujejo, naj situacije ne podcenjuje, temveč se loti dela in sprejme nadaljnje korake. Med smiselnimi sami med drugimi navajajo nujen sestanek z odgovornimi v hrvaški vladi, na katerem naj Slovenija terja zaustavitev nezakonitih prihodov prek zunanje in schengenske meje EU-ja in hkrati ponudi pomoč v ljudeh in tehniki pri varovanju meje. Predlagajo tudi nujen sestanek z odgovornimi v vladah vseh tistih članic EU-ja, ki so prizadete zaradi balkanskega migrantskega vala z namenom organizirati močne mejne sile za pomoč Hrvaški pri varovanju zunanjih meja EU-ja, in takojšnjo vzpostavitev stalne policijske prisotnosti in stalnega policijskega nadzora na tistih delih meje s Hrvaško, kjer je število nezakonitih prehodov največje.

V primeru neodzivnosti sosednjih držav v največji opozicijski stranki kot smiselno ocenjujejo tudi ponovno začasno vzpostavitev mejne kontrole na celotni meji s Hrvaško z namenom polnega nadzora in omejitve prehodov za vse, ki niso državljani članic EU-ja. Zavzeli so se tudi za proaktivno politiko v Bruslju, s katero bi dosegli sofinanciranje predlaganih ukrepov iz EU-virov.

Letos že več kot 36.000 nezakonitih prehodov meje

Policija je v prvih osmih mesecih letos obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju teh skoraj trikrat manj oziroma 13.601. Največ je še naprej državljanov Afganistana, ki predstavljajo več kot četrtino vseh nezakonitih prebežnikov, sledijo državljani Maroka in Pakistana.

Do konca avgusta so na območju novomeške policijske uprave imeli skoraj 76 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje, medtem ko so jih na območju koprske uprave obravnavali dobrih 17 odstotkov.

Veliko višje kot lani je bilo v tem času tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Skupaj so jih v osmih mesecih prejeli 34.658, v enakem obdobju leta 2022 pa so jih evidentirali 10.183. Največ je bilo državljanov Afganistana, precej prosilcev pa je tudi iz Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije.

Ministri za evropske zadeve na današnjem zasedanju v okviru priprav na oktobrsko srečanje voditeljev EU-ja razpravljajo tudi o problematiki migracij, potem ko so se zaostrile razmere na italijanskem otoku Lampedusa. Otok, na katerega je v preteklem tednu prišlo na tisoče prebežnikov, je pretekli konec tedna skupaj z italijansko premierko Giorgio Meloni obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Italiji zagotovila podporo EU-ja.