Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je napovedal, da bodo s petkom, ko se začne referendumska kampanja, začeli intenzivno kampanjo "s sovrstniki, z upokojenci, upokojenkami, z mladimi, z aktivnim prebivalstvom", da prepričajo čim več ljudi od 1,7 milijona upravičencev, da se 11. maja udeležijo referenduma in "glasujejo proti zakonu, proti aroganci Golobove vlade".

Glede trenutnih upravičencev do pokojninskega dodatka za dosežke na področju umetnosti je Hoivik povedal, da so predvidevanja, da je teh upravičencev v tem trenutku najmanj 100, "govorimo o od 1,1 do 1,3 milijona vsako leto". "Če je teh upravičencev 200, je to 2,3 milijona. Torej bom tudi v kampanji govoril med 1,2 in 2,2 milijona evrov. Govorimo o netransparentnosti, ne vemo točno, kakšna vrednost bo," je še dejal Hoivik.

Golobov poziv k bojkotu

Premier Robert Golob je prejšnji teden poudaril, da je referendum popolnoma nesmiseln, ker je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda, ter da bo največja parlamentarna stranka bojkotirala, k bojkotu pa je pozval tudi volivce.

Poslanec SDS-a Zvone Černač je glede premierjevega poziva k bojkotu dejal, da ga razumejo "kot njegovo šibkost in kot strah pred posledicami slabih odločitev, ki jih v okviru koalicije predlaga in ki jih je koalicija sprejela".

"Ne gre samo za to zadnjo odločitev, ampak tudi za odločitve, ki so se dogajale v zadnjih slabih treh letih vladanja, predvsem v zadnjem letu dni. Ne razumemo pa, da Golob poziva k bojkotu volitev, ob tem, da so poslanci koalicije o tem neprimernem zakonu glasovali trikrat in ga trikrat potrdili. Zdaj pa se bojijo neugodnega rezultata oziroma glasu proti, kajti povsem jasno je, da večina volivcev vladajočih strank tega zakona ne podpira," je še pojasnil poslanec SDS-a.

V kampanjo se bo vključil tudi NSi. Prav je, da ljudje odločajo, kako in kaj želijo imeti urejeno v državi, je po poročanju STA-ja v izjavi za medije dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic. "Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bodo bojkotirali," je dejala in dodala, da se ji zdi neprimerno, "saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo". Opozorila je, da so kriteriji za dodelitev dodatkov zelo široko zastavljeni, izpuščena pa so področja, kot so rock, džez in narodnozabavna glasba.

Kulturno ministrstvo bo nagovarjalo z argumenti

Ministrstvo za kulturo bo v okviru kampanje pojasnjevalo, zakaj je novi zakon boljši od sedanje ureditve, je napovedal državni sekretar Marko Rusjan (Levica). "Ministrstvo ne more pozivati k bojkotu, ministrstvo lahko samo predstavlja argumente," je odgovoril na vprašanje, ali se bo tudi ministrstvo pridružilo pozivu premierja Goloba k bojkotu referenduma.

Rusjan je napovedal, da bodo tudi v Levici na podoben način kot Svoboda nagovarjali volivce, predvsem zato, ker je zakonodajni referendum nepotreben in predstavlja nepotreben strošek glede na učinek. Če referendum uspe, bo obveljal stari zakon, ki je netransparenten, razlika med številom upravičencev do dodatka pa je minimalna.

Na navedbe SDS-a, da bi dodatek po novem zakonu letno stal 1,14 milijona evrov, če bi ga prejemalo 100 oseb, je Rusjan odgovoril, da gre za hipotetične številke. Po dosedanji zakonodaji izjemno pokojnino prejema 83 oseb, je navedel in dodal, da natančnih izračunov glede stroškov po novem zakonu nimajo, saj je ta drugačen od sedanjega, da pa gre za manjše razlike, zato je referendum nesmiseln.

"Zakon, ki zdaj velja od leta 1974, nima nobenega kriterija. Kaj je bolj netransparentno?" je vprašal Rusjan. Novi zakon pa po njegovih besedah natančno določa, katere nagrade so potrebne za pridobitev dodatka, kdo je do njega upravičen in kdo ne, denimo če je obsojen za hujše kaznivo dejanje. "Stari zakon nima nič in je to popolnoma prepuščeno arbitrarni odločitvi vlade oziroma na predlog ministrstva za kulturo," je dejal Rusjan.

V zvezi s primerom patra Marka Rupnika, kjer se odpira vprašanje kazenskega zastaranja, je Rusjan pojasnil, da se bo upoštevala slovenska zakonodaja, saj kanonsko pravo pri nas ne velja. Ob tem je ocenil, da Rupnik Prešernove nagrade sploh ne bi smel dobiti, da se mu je nagrada dodelila mimo predlogov strokovnih komisij in da je pri tem SDS naredil uslugo Vatikanu. "Če ta človek ne bi bil ves čas zaščiten, bi bil verjetno tudi obsojen," je dejal.
Predvidevajo pa, da bo večina ljudi, ki so storili kazniva dejanja, obsojenih, zato so dali v zakon varovalko, da ti ne morejo dobiti dodatka.

Uspeh referenduma je po Rusjanovih besedah odvisen tudi od tega, koliko ljudi se bo referenduma udeležilo oz. ali bo SDS-u uspelo doseči kvorum. Rusjan meni, da mu to ne bo uspelo.

Zakon bo zavrnjen, če bo proti glasovalo nekaj manj kot 339 tisoč volivcev

Na dan razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je bilo v Sloveniji 1.693.355 volilnih upravičencev, je sporočilo ministrstvo za notranje zadeve. To pomeni, da bi po zadnjih podatkih kvorum za zavrnitev zakona znašal 338.671 glasov.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in vsaj petina vseh upravičencev. Točno število, koliko glasov proti bo za to potrebnih, bo MNZ ugotavljal glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja. Podatek o številu vseh na dan glasovanja bodo Državni volilni komisiji posredovali najpozneje deset dni po dnevu glasovanja, torej do 21. maja.