Ministrica Asta Vrečko je ob tem poudarila, da je to priložnost, ki se zgodi redko, zato jo je treba izkoristiti. Projekt je označila za zahteven tako organizacijsko kot finančno in obenem izrazila upanje, da bo delo zadnjih nekaj let obrodilo sadove tudi v prihodnosti, med drugim tudi pri nadaljnjih sodelovanjih z nemškimi institucijami.

Slovenija se bo v Frankfurtu predstavljala med 18. in 22. oktobrom s sloganom Satovje besed. Biti častna gostja v Frankfurtu resnično odpira najrazličnejša vrata, ocenjuje ministrica. Številni dogodki, ki se bodo tam zvrstili, lahko po njenih besedah prispevajo h krepitvi stikov na področju kulture in umetnosti, pa tudi politike in gospodarstva.

Sorodna novica V Frankfurtu razstava o Prešernu: "Na Zahodu je slovensko obdobje romantike neznanka"

Nekateri dogodki so se v Frankfurtu že začeli in bodo trajali tudi še po koncu sejma, ko bo Slovenija predala naziv častne gostje Italiji. Med njimi je Vrečko omenila razstave, ki so nastale v sodelovanju s tamkajšnjimi institucijami, kot so o Francetu Prešernu, Almi Karlin, o zgodovini komunikacij na Slovenskem ter razstava umetnice Maruše Sagadin, ki jo bodo odprli danes. Na začetku oktobra bosta temu sledili razstavi o slovenski fotografiji in arheologiji, v načrtu je tudi filmska retrospektiva.

Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki projekt vodi v sodelovanju s kuratorsko ekipo, je znova poudarila, da je frankfurtski sejem v prvi vrsti poslovne narave, šele nato tudi kulturni dogodek. A po njenih besedah je pomembno, da se kulturne dogodke izvaja tudi zunaj sejma. Dogodki s področja literature v Nemčiji, Avstriji in Švici, kot so nastopi avtorjev na festivalih, sicer trajajo že od lanskega oktobra.

Nemčija pospešeno spoznava slovenske avtorje
"Vse to so stvari, ki izjemno vplivajo na vidnost v nemških medijih in vpliv nemških medijev je trenutno za nas izjemno pomemben," je povedala Stergar. Slovenske avtorje vabijo na dogodke, če imajo objavljene knjige v nemščini, kot je navedla podatek, se je število njihovih prevodov v tuje jezike v zadnjih dveh desetletjih močno povečalo. V zadnjem letu so sofinancirali približno 200 prevodov, od tega 24 v nemščino.

Trajnostni paviljon
Knjižni prevodi slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšli pri tujih založbah, ter knjige o Sloveniji, ki so izšle v tujini, bodo na ogled v paviljonu države gostje. Kot je poudarila Stergar, razstavo kurira sam sejem, zasnova paviljona pa izhaja iz izbranega slogana Satovje besed. Pri tem se bodo odražale značilnosti slovenske krajine in kulturne dediščine, hkrati pa tudi trajnostni pristop, saj bo večina stvari primernih za reciklažo. Paviljon so zasnovali v arhitekturnem biroju Sadar, grafično podobo sejma pa v studiih KRUH in AA.

S posebnimi instalacijami bodo v paviljonu izpostavljeni avtorji, kot so Jana Bauer, Helena Kraljič, Evald Flisar, Drago Jančar, Aleš Šteger in Slavoj Žižek, posebno pozornost so posvetili tudi Jožetu Plečniku in Borisu Pahorju. V paviljonu bosta dva avditorija, dogodke z večjega bodo omogočili tudi v prenosih prek spleta.

Kovač: "Država gostja nima zagotovljene pozornosti, le prostor"
V celoti se bo na in ob sejmu zvrstilo kakšnih 250 dogodkov ter predstavilo 75 slovenskih avtorjev in avtoric v sodelovanju s 30 partnerskimi organizacijami, zastopani bodo tudi zamejci, je povedal vodja kuratorske ekipe Miha Kovač. V ta namen jim je uspelo zagotoviti nekatera elitna prizorišča v mestu, za večjo vidnost avtorjev pa bodo skoraj vse dogodke z njimi moderirali nemški novinarji ali pisatelji. Država gostja nima zagotovljene nikakršne pozornosti, le prostor, prvo si mora priskrbeti sama, je poudaril Kovač.

V enak namen so organizirali dve študijski potovanji nemških novinarjev po Sloveniji, v sodelovanju s turistično organizacijo bodo slovenski avtorji del turistične promocije na plakatih. V strokovnem delu, ki bo izrazito mednaroden, pa se bodo med drugim posvetili založništvu in umetni inteligenci, inovativnosti na majhnih trgih ter branju v digitalni dobi. V povezavi z zadnjim bodo predstavili manifest o branju na višji ravni.

Kot je med drugim še povedal Kovač, je sejem pomemben tudi z vidika prodaje avtorskih pravic v tujini. Za letos ocenjuje, da bi avtorji in založniki lahko pridobili do 300.000 evrov, a cilji so višji. Predvsem pa se mu zdi pomembno, da bi se tudi po Frankfurtu ohranilo že obstoječe, kot so financiranje prevodov in prevajalske delavnice.