Po valu solidarnosti in sodelovanja, ki je sledil avgustovskim poplavam, je jesen v politični prostor prinesla prve večje razpoke. Afero in odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik je spremljala presenetljiva odločitev premierja Roberta Goloba, da zamenja ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko in ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana.

Menjavi sta bili nepričakovani, tudi zato, ker je večina predstavnikov v poplavah najbolj prizadetih občin Brežana opisala kot operativnega "Prej so ga hvalili, kot pa grajali," ugotavlja novinar Dela Uroš Esih. Dodatna težava pri obeh nenadnih menjavah je, da ju Golob ni nikoli zadovoljivo in jasno pojasnil, zato so sledile različne špekulacije. Pri vseh očitkih, ki so se pojavili v zvezi z delom nekdanje kmetijske ministrice, pa jasno zaznamo interese in stališča premierjeve partnerke Tine Gaber, dodaja Esih. "Za premierja je to slabo, saj pušča priokus netransparentnega delovanja. Mandat za vodenje vlade ima on sam, zdi pa se, da imamo zraven dodatno instanco, ki v političnem smislu ni nikomur odgovorna."

Rekonstrukcija vlade je popolnoma normalen politični proces, in ne izredni dogodek sam po sebi, je za MMC dejal Marinko Banjac z ljubljanske fakultete za družbene vede. "Druga stvar pa je, kakšne so okoliščine in razlogi, ko se rekonstrukcija zgodi. V primeru ministrice Šinko in ministra Brežana je šlo za preplet več dejavnikov. Ker se je menjava zgodila hkrati z odstopom ministrice Ajanović Hovnik, se zdi, da je želel premier na ta način vsaj deloma njeno afero postaviti bolj v ozadje. Gotovo z obema ministroma tudi osebnostno ni bil kompatibilen, z njuno odstavitvijo pa je želel pokazati, da je v končni instanci on tisti, ki odloča. Poleg tega pa je tu še vprašanje nekaterih predvidenih zakonskih ukrepov, sploh tistih, ki so prišli z ministrstva za kmetijstvo, s katerimi se Golob in grupacija okoli njega ni strinjala," spomni Banjac.

Glasovi nestrinjanja znotraj Svobode

Pretekli petek, ko je državni zbor razrešil ministrico Ireno Šinko, je bilo "skozi zobe" slišati celo glasove nestrinjanja iz vrst Gibanja Svoboda. Članici stranke Mojca Šetinc Pašek in Urška Klakočar Zupančič sta med sejo javno pohvalili ministričino delo, predsednica DZ-ja se je glasovanja o njeni razrešitvi celo vzdržala. Esih spomni, da so po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je Golobovo ekipo zapustila prva, poslanci delovali "kot postrojeni". "Kritičnih glasov nasprotovanja, ki so se tokrat pojavili, ni bilo, to je pomembna razlika. Kritični članici v stranki sta povzdignili svoj glas in med vrsticami opozorili na samovoljo predsednika stranke in vlade."

Bi znal oditi še kakšen minister?

V odgovoru na vprašanje, ali bi svoj položaj lahko zapustil še kakšen minister, Esih opozori na afero ministrstva za obrambo, ki je objavila razpis za snemanje vojaške resničnostne oddaje v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov.

Poslanka Šetinc Pašek je v četrtek na Facebooku zapisala, da za vse v politiki veljajo ista pravila politične odgovornosti in integritete. "Če je politična odgovornost in videz veljal za Sanjo Ajanović Hovnik, potem isti kriteriji veljajo tudi za Marjana Šarca. Zdaj pa si grem kupit sendvič," je zapisala in pri tem namignila na nekdanjega poslanca iz vrst LMŠ-ja Darija Krajčiča, znanega po ukradenem sendviču, zaradi katerega je poudarjajoč visoke politične standarde tudi odstopil. Minister za obrambo je strankarski kolegici odvrnil, da se z njo glede enakih standardov strinja, a da je omenjeni razpis transparenten, predvsem pa še ni zaključen.

"Zgodba bo še zelo zanimiva, saj se tiče enega najmočnejših članov vlade, stranke in dela tandema Črnčec-Šarec," meni Esih.

LMŠ-jevi kadri so se prerinili v ospredje

Potem ko je kmetijsko ministrstvo začasno prevzel Šarec, ministrstvo za naravne vire in prostor pa Alenka Bratušek, se zdi, da v prve vrste Gibanja Svoboda prihajajo kadri LMŠ-ja in SAB-a, strank, ki so ju volivci pustili pred parlamentarnim pragom. "Bratušek in Šarec imata kljub vsemu neko kilometrino in sta v javnomnenjskih anketah relativno dobro situirana. Sploh Šarec najbrž uživa zaupanje, potem ko je javnost ob poplavah prepoznala njegovo angažiranje na terenu. Še pomembneje pa je, da sta oba, tako Šarec kot Bratušek, v nekakšnem dolžniškem razmerju do Goloba. Po volitvah je s tem, ko je njuni stranki Svoboda pogoltnila, Golob rešil tudi njuno politično kariero in sta zagotovo precej submisivna, ali vsaj prilagodljiva," meni Banjac.

Čeprav se je zdelo, da sta se stranki dveh nekdanjih premierjev utopili v Gibanju Svoboda, se izkazuje, da predvsem kadri LMŠ-ja zelo dobro plavajo na površju največje vladne stranke, doda Esih. Kar dve imeni izmed tistih, ki so v obtoku med ugibanjem, kdo bodo novi trije ministri, je povezanih z nekdanjim LMŠ-jem. Rudi Medved se omenja kot kandidat za ministra za javno upravo, že omenjeni Darij Krajčič, sicer tudi razrešeni sekretar ministrice Šinko, pa kot kandidat za kmetijskega ministra.

"Nekdanji predsednik LMŠ-ja in njegov ključni operativec iz ozadja, Damir Črnčec, ki je danes državi sekretar na ministrstvu za obrambo ter drugi kadri, ki spadajo zraven, postajajo hrbtenica Gibanja Svoboda," opozarja Esih. Čeprav je bil LMŠ politična novinka, ko je za dobro leto in pol prevzel vodenje vlade, se je odtlej marsikaj spremenilo. "Politika se je še bolj deprofesionalizirala in amaterizirala. Na listi Gibanja Svoboda smo v parlament dobili številne politično neizkušene obraze. Nekdanji poslanci LMŠ-ja so bolj izkušeni in izkušnje preteklih borb zadoščajo, da se lahko prebijejo v ospredje v stranki, v kateri prevladujejo politični amaterji," meni Esih.

Poslanci bodo svoje mandate branili do konca

Esih spomni tudi na Šarčev "greh", ko je kot premier v začetku leta 2020 "naredil računico brez krčmarja" in odstopil v upanju na predčasne volitve, namesto katerih se je zgodila tretja Janševa vlada. V njej so poslanci DeSUS-a in SMC-ja mandate branili do konca. "Enako bo v Svobodi. Podpora stranki se je zmanjšala približno za polovico, kar matematično gledano, za polovico poslancev pomeni, da novih mandatov ne bo. Boj za preživetje in koriščenje mandatov bo oster in neizprosen do konca. Predčasnih volitev ne bo," meni Esih.

Niti glasovi nestrinjanja znotraj stranke, ki jih je bilo slišati ob razrešitvi kmetijske ministrice, po njegovem mnenju niso glasovi, ki bi rušili stranko. "V tej veliki poslanski skupini ni neke kritične mase, ki bi se bila pripravljena odcepiti, se povezati z opozicijskimi strankami in redefinirati politični prostor." Esih ob tem napoveduje, da bomo do konca mandata priča notranjim pretresom in prerivanjem v Gibanju Svoboda, a brez resnejših posledic. Vendarle je poslanska skupina Svobode (41 poslancev) precej bolje vodena kot zadnja rekordno velika poslanska skupina SMC-ja (35 poslancev) med letoma 2014 in 2018. "Takrat ni bilo takšnega nadzora, skupina je bila slabo vodena. Tokrat je popolnoma drugače, poslanci so bili že ob začetku mandata zelo strogo varnostno pregledani." Ključni operativci, ki vodijo Gibanje Svoboda, med njimi generalna sekretarka stranke Vesna Vuković in državni sekretar Damjan Črnčec, nekdanji direktor Sove, imata nedvomno številna "koristna znanja", kako preverjati in nadzorovati poslance. "Zdi se, da so zelo disciplinirani," pripomni Esih. Črnčec in Vukovič sicer igrata zelo močno vlogo tudi v medstrankarskem prerivanju v koaliciji. Pogosto sta tarča kritik tako Levice kot SD-ja.

Odprt spopad znotraj koalicije: Golob proti Mescu

Med ponedeljkovo sejo državnega zbora se je "na odprti sceni" odvil še en nepričakovan konflikt. Golob je ostro nastopil proti ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu, potem ko je poslanec Levice Milan Jakopovič med poslanskimi vprašanji premierju očital zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024. Golob mu je odvrnil, da se je Mesec sam odločil, kje na svojem resorju bo varčeval in zagotovil sredstva za poplave. "Danes priti sem in izigravati sklepe vlade, pri katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je boleče. (…) Meni je žal, da je to vaš minister," mu je na seji zabrusil Golob.

Mesec in Golob sta doslej delovala kot precej usklajen tandem, spomni Esih. Obenem ne verjame, da bi bila Golobova kritika Mesca impulzivna, odgovori na poslanska vprašanja so običajno pripravljeni vnaprej. "Mesec je doslej veljal za najbolj kooperativnega ministra Levice v vladi, v javnih nastopih je vedno pokril predsednika … Zato je presenetljivo, da je predsednik vlade na odprti sceni napadel svojega zvestega ministra in ga skupaj s stranko discipliniral. Poslal je sporočilo vsem poslancem Levice, naj ne postavljajo neprijetnih in provokativnih poslanskih vprašanj predsedniku vlade. Če že imajo težave, naj jih rešujejo na koalicijskih vrhih za zaprtimi vrati, ne pa na javni sceni. Dal jim je opozorilo: V javnosti me ne boste kritizirali. Mislim, da je to tudi sporočilo stranki SD, kakšen je njegov odnos do koalicijskih partnerjev. Golob zahteva kooperativnost in ne nazadnje podreditev."

Golob deluje kot menedžer, odloča se sam

Marinko Banjac prav tako ne verjame, da je bila Golobova kritika Mesca impulzivna: "Golob je še vedno zelo prepričan vase, v nastopih deluje zelo nadzorovano, vendar zato tudi tehnokratsko. Težko bi rekel, da je to zgolj maska in da ga sicer pri odločitvah vodijo impulzi. Prej se zdi, da gre za željo po ohranjanju avtoritete. Kot predsednik vlade seveda tudi mora biti avtoriteta, vendar na račun poglobljenega dialoga in iskanja sinergij. Tudi znotraj vladne ekipe," je prepričan Banjac. Esih ob tem pripomni, da premier še vedno deluje kot menedžer, čeprav vlado vodi že leto in pol. "Konsenzualnega odločanja o ključnih stvareh ni vajen, odloča se sam."

Če bo vlada izgubila socialno noto, se bosta SD in Levica znašla v zelo težkem položaju

Politična asimetrija med koalicijskimi partnericami sicer ni nekaj neobičajnega. Problematično pa je, da je tokrat konflikt pasivno-agresivno eskaliral v kontekstu odgovarjanja na poslanska vprašanja, kjer mora vlada kazati enotnost. Golob je trenutno pod vtisom ukrepov in sprememb v svojih ministrskih vrstah in gnev prenaša tudi na koalicijske partnerice. Češ, očistite tudi vi pred svojim pragom. Ne gre za to, da se ministri iz SD-ja in Levice bojijo za svoje položaje, temveč za širše vprašanje, kako vlada deluje kot celota, in tukaj menim, da se SD in Levica zavedata problematičnosti položaja, v katerem sta se znašla. Po eni strani se v trenutnih razmerah kaže težavnost operacionalizacije napovedanih ukrepov in reform, kar vlado vleče navzdol. Po drugi strani se zavedajo, da je alternativa trenutni vladi verjetno nekaj, za kar ju bodo njuni volivci prej kot ne kaznovali, če jo dopustita. Še en vidik zgodbe pa je tisto, na kar so opozorili tudi sindikati, in sicer da vlada izgublja socialno noto, na kar se morajo v Levici in SD zelo odločno odzvati. Vse to potencialno vodi v nadaljnja trenja," je prepričan Banjac.

Izbira Koritnika za ministra bi bil pljunek v lastno skledo

Resnejša trenja bi med koalicijske partnerice lahko prinesel Boštjan Koritnik, o katerem je završalo, da bi lahko bil kandidat za ministra za javno upravo. "V ozadju je slišati veliko nezadovoljstva iz SD-ja in Levice. Koritnik je bil minister Janševe vlade, skupna točka celotne koalicije pa je ravno antijanšizem. Koritnik je sodeloval pri vseh spornih odločitvah prejšnje vlade, tudi zelo spornih z vidika vladavine prava. Koalicija je obljubljala njeno vrnitev. Sprejetje Koritnika za ministra bi bil velik pljunek v lastno skledo, predvsem pa volivcem koalicijskih strank," je prepričan Esih.

Poleg težav, za katere se zdi, da si jih je vlada nakopala sama, je nepredvidljiva in neugodna tudi širša družbena klima. Inflacija niža standard državljanov, priča smo dodatni geopolitični destabilizaciji, v zraku je negotovost zaradi višanja cen energentov, obnova po poplavah bo terjala velikanska sredstva. "Prejšnjo zimo je vlada dobro speljala. Tudi ukrepi, ki jih je za reševanje energetske krize premier predlagal na evropski ravni, so bili dobro pretehtani in slišani. Tokrat pa je po ujmi ob inflaciji in drugih problemih odprtih preveč front," opaža Esih.

Potem ko je Golob dolgo vztrajal pri svoji vzpostavitvi vlade z večjim številom ministrstev, zdaj ugotavlja, da je v kriznem delovanju neučinkovita. Na vidiku sta celo racionalizacija in združevanje resorjev. "Sam predsednik vlade priznava, da je vlada premalo operativna za vse fronte, ki so odprte. Pred vlado je težka jesen, predvsem pa zima. Izzivi so veliki, pričakovanja državljanov tudi." Če bo vladi uspelo to obdobje uspešno prekrmariti, si lahko povrne podporo javnosti. Če bo zavozila, bomo priča mučni drugi polovici mandata, še sklene Esih.