Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni.

V Frankfurt smo se odpravili s previdnimi pričakovanji. Zaradi menjav in odhodov z Javne agencije za knjigo se je zdelo, da bo vse skupaj razpadlo, še pred nekaj meseci se je zapletalo s postavitvijo paviljona. Pričakovanja so bila majhna, pohvale pa so zdaj velike, se strinja tudi Katja Gasser, novinarka ORF-a, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije na knjižnem sejmu v Leipzigu. "Če pomislimo, kako težavno se je razvijal ta vaš projekt, je neverjetno, kar uspeva tukaj zadnje dni," je povedala za Radio Slovenija.

Vendar pohvale niso velike samo zaradi majhnih pričakovanj. Dogodki so bili dobro obiskani, trikotnik poezija, branje in filozofija pa dovolj raznolik in zanimiv, tako za obiskovalce, novinarje kot tudi politike. Mogoče nam je na koncu nekoliko zmanjkalo pri promociji, tudi slogan Satovje besed se ni najbolje obnesel. Pisatelji in pesniki pač niso čebele. "S tem se je zvabil na dan tudi neki kliše, ki pa ne ustreza nastopu," je dodala Katja Gasser.

Na častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu smo se pripravljali 10 let, pripravili smo 250 dogodkov, na sejmu je nastopilo več kot 70 avtorjev, v projekt smo vložili sedem milijonov evrov. Največji slovenski dogodek v tujini doslej, ki ga bomo težko presegli. Edino, če bi se uresničile besede direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma Juergena Boosa, ki jih je izrekel za časopis Frankfurter Rundschau: "Verjamem in sem popolnoma prepričan, da si Drago Jančar zasluži Nobelovo nagrado."

Z nekaj optimizma se tudi te besede lahko uresničijo, kot se je častno gostovanje, za katero se je tudi zdelo, da je misija nemogoče.