Uspešna politika vključevanja daje tujcu možnost in priložnost, da se kot posameznik udejstvuje v družbenih podsistemih in tako prispeva k rasti družbe kot celote. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je integracija dvosmeren proces, so po seji vlade sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Sorodna novica Nevladne organizacije nezadovoljne z osnutkom migracijske in integracijske strategije

Strategija temelji na osnovnih načelih integracijske politike, ki v odprti in demokratični družbi omogoča vključevanje vseh družbenih podsistemov v družbo kot celoto. Cilji strategije so opredeljeni po posameznih sklopih in na način, da stremijo k procesu najširšega socialno-družbenega vključevanja tujcev v družbo.

Sklopi strategije so jezikovna integracija, integracija na področju izobraževanja, integracija na trg dela, integracija v lokalno okolje, optimizacija upravnih postopkov in odprava administrativnih ovir in sodelovanje z diasporami, so našteli na ministrstvu.

Strategija opredeljuje posamezne podsisteme, kjer so ukrepi in dejavnosti za integracijo najbolj ključni. Prvi pogoj za dobro integracijo je znanje slovenskega jezika. Strategija naslavlja večstopenjski model učenja jezika in ga opredeljuje po vsebini in številu ur. Hkrati pa opredeljuje še druge ukrepe, ki so potrebni za uspešno izvedbo jezikovnih tečajev. Z osnovnim znanjem slovenskega jezika na preživetveni ravni sta tujcu zagotovljena avtonomnost in samostojnost v družbi in lokalnem okolju, hkrati pa se poveča možnost njegove poznejše širše vključenosti v družbo.

Vsak posameznik mora imeti možnost in priložnost kar najbolje prispevati k razvoju družbenega okolja, v katerem biva in pri tem imeti možnost biti vključen v družbene podsisteme. Proces lokalne integracije oziroma vključevanja tujcev v družbo temelji na spoštovanju in oblikovanju ekonomsko-socialnih pravic, ki so temelj in ogledalo okolja ter prvi pogoj za uspešno integracijo tujcev v lokalno okolje, so še sporočili z notranjega ministrstva.

Med največjimi izzivi beguncev na slovenskem trgu dela jezik

V Ljubljani je potekala konferenca o zaposlovanju prisiljeno razseljenih oseb in oseb brez državljanstva, ki jo je organizirala Slovenska filantropija v sodelovanju z UNHCR-jem in Gospodarsko zbornico Slovenije. V okviru konference je potekal panel o pomenu zgodnjega vključevanja prisilno razseljenih na trg dela. Udeleženci panela so spregovorili tudi o strategiji vključevanja tujcev, ki jo je danes potrdila vlada. Zaznati je bilo zadovoljstvo, da je Slovenija dobila tak dokument, čeprav se vsi zavedajo, da se bodo z njegovo implementacijo pokazale določene luknje, ki jih bo še treba pokrpati. Sicer pa so naslovili predvsem ovire, ki jih takšne osebe doživljajo v Sloveniji.

Feketija: Tujci plačujejo vse davke in prispevke

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je na panelu poudaril pomen tujcev za premagovanje kadrovske vrzeli. Kot je spomnil, je bila lani v Sloveniji izkazana potreba po 44.000 delavcih, od tega se je manko pokrilo z 18.000 tujci. "Tujci predstavljajo 15 odstotkov delovno aktivne populacije, plačujejo vse davke in prispevke. To je pomembno povedati, da razblinimo mit, da zlorabljajo socialne transferje," je poudaril.

Večina tujih delavcev sicer v Slovenijo prihaja zaradi dela, dostop do slovenskega trga pa imajo tudi begunci. Generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar je pojasnil, da je postopek za pridobitev statusa za začasno zaščito, do katerega so upravičeni begunci iz Ukrajine, kratek in enostaven – traja le nekaj dni, z njegovo pridobitvijo pa je osebam takoj priznan prost dostop do trga dela.

Prosilci za status za mednarodno zaščito, med katerimi trenutno prevladujejo Maročani, Alžirci in Afganistanci, pa dobijo prost dostop do trga dela, ko jim je podeljena ta zaščita oz. po treh mesecih od vložene prošnje za zaščito. Slovenija je tako med državami, kjer je dostop do trga dela zagotovljen hitro, je dejal Torkar.

Zgodnja zaposlitev ima zelo pozitiven učinek

Pri zaposlitvi beguncev najpomembnejšo vlogo igrata jezik in socialna mreža, je povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. V zvezi z učenjem slovenščine je pojasnila, da se lahko vsi, ki pridejo v azilni dom, vključijo v tečaj na t. i. preživetveni ravni, pa jih veliko te možnosti ne izkoristi. Po pridobljeni zaščiti sledi osnovni tečaj, po potrebi pa še dodaten krajši tečaj, je navedla.

Zaposlitev beguncev je po njenih besedah zelo pomembna z vidika dviga njihove samozavesti, samospoštovanja, da "nimajo toliko težav in niso več družbeno izolirani". Zgodbe so pozitivne, v enem od njihovih centrov je tako zaposlenih 63 od 90 stanovalcev.

Treba je upoštevati, kakšni so temeljni nameni beguncev, kakšni so njihova izobrazba, znanja, spretnosti, saj vse to v veliki meri kroji njihov dostop do trga dela, pa je poudarila sodelavka predstavništva Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Romana Zidar.

"Ljudje, ki so prisilno razseljeni, praviloma nimajo zlatih padal, socialnih mrež," je navedla. Tisti, ki razmišljajo o vstopu na trg dela – v delovno aktivni dobi jih je 60 odstotkov – se bojijo izgube podpor, kot je denimo subvencija za stanovanje, poleg tega nimajo babic, ki bi skrbele za otroke, sorodstva, ki bi pomagalo, če gre kar koli narobe. "Potrebujejo nekaj malega več podpore kot mi," je prepričana.

Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar je medtem spomnil na težave tujcev, kot je dostop do zdravstvene oskrbe, sploh, ker pogosto delajo v slabih pogojih, po cele dneve, pri čemer niso zdravstveno zavarovani, in do primernih nastanitev, pa na birokratske ovire, povezane s prehajanjem med statusi, ko se denimo nek prosilec za mednarodno zaščito zaposli in bi lahko na tej podlagi lažje legaliziral svoj status.

Zavzel se je tudi za lažje zaposlovanje tujcev, ki niso begunci in morajo zdaj na delovno dovoljenje čakati zunaj Slovenije, "kar ni v luči sodobnega razmišljanja" in "boljših možnostih dostopa do trga dela".