Tokratna oddaja se je lotila Roka Snežiča oziroma njegovega omrežja v povezavi z največjo opozicijsko stranko. Med drugim je pojasnjeval, zakaj je njegova nekdanja žena, sicer delničarka Nove24TV, prejela 20 tisoč evrov od podjetja, povezanega s koncesionarjem za urejanje vodotoka Mure.

V oddaji so sodelovali: Soniboj Knežak (SD), Mojca Pašek Šetinc (nepovezana poslanka), Tamara Vonta (Svoboda), Žan Mahnič (SDS), Aleksander Reberšek (NSi). Vodila je Erika Žnidaršič.

Pot denarja iz Madžarske v Slovenijo

Maja 2015 je potekal zbor seniorske sekcije SDS-a na Štajerskem, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš. Bilo je slabo leto dni po tem, ko je Miro Cerar pometel s politično konkurenco in nekaj mesecev po tem, ko je ustavno sodišče Janšo izpustilo iz zapora. Prvak SDS-a je v govoru za težko politično obdobje okrivil medijske monopole. "Torej je treba nekaj narediti tudi z naše strani. Sam že približno pol leta to govorim. Slovenska demokratska stranka bo podprla in že podpira projekt, ki nastaja, to je projekt nove medijske hiše. [...] V tem času bodo iskali tudi kakšno tujo močno medijsko hišo, strateškega partnerja."

"Smo na Bledu, ki je čudovit kraj. Sem v najboljši družbi, ki jo lahko imam v Evropi. [...] Naj živi Janez Janša," je tedaj med obiskom na Bledu povedal predsednik madžarske vlade Viktor Orban.

Težko je verjeti, da bi brez tesnega zavezništva med Orbanom in Janšo madžarski denar našel pot do medijev, v katere so se lastniško vpletli vidni predstavniki SDS-a in celo stranka SDS. Kar 14 milijonov evrov je po podatkih preiskovalne komisije državnega zbora med letoma 2017 in 2019 iz Madžarske prišlo (2017, 2018, 2019) na račune podjetij Nova obzorja in Nova 24TV.

Poslovnih manevrov in nakazil je bilo veliko, zato poglejmo samo največje denarne tokove.

Leta 2017 je madžarski podjetnik Peter Schatz v Sloveniji ustanovil podjetje Ripost, pozneje R-Post-R. To podjetje je postalo glavno vozlišče madžarskega denarja za medijske operacije v Sloveniji. Del denarja pa se je iz tega podjetja čez Slovenijo prelil tudi v Makedonijo.

Poglejmo primer finančnega toka za delniško družbo NTV24.SI, kjer so – sicer med manjšinskimi delničarji – še vedno tudi predsednik SDS-a Janša ter SDS-ova poslanca Branko Grims in Žan Mahnič. Delničar je bil tudi Anže Logar, a jih je prodal tik pred predsedniškimi volitvami, ko se je želel pomakniti proti sredini.

Nakazila so prihajala v enakomernih zneskih. Dobrih 100 tisočakov je na NTV24 prišlo septembra 2017, novembra ponovno več kot 100 tisoč evrov in nato do decembra 2018 – torej več kot eno leto – vsak mesec več kot 100 tisoč evrov težko nakazilo. Manjši del denarja, ki ga je prejela Nova24TV, je ta prenakazala sestrskemu podjetju Nova hiša, ki upravlja portal Nova24TV.

In od kod so v slovensko podjetje R-Post-R v lasti Madžara prihajali milijoni? Več kot 80 odstotkov nakazil je prišlo iz madžarskega medijskega podjetja Ripost (3.129.081 evrov) in gradbene družbe Belfry (3.260.000 evrov). Obe družbi veliko poslujeta z madžarskim javnim denarjem, ki ga usmerja Orban. Tako Belfry kot Ripost sta poslovno in tudi lastniško tesno povezana z madžarskim oligarhom Lőrincem Mészárosom, Orbanovim prijateljem iz otroških dni, ki je danes milijarder.

"Nedvomno, če vprašate kogar koli na Madžarskem, bodisi podpornika Orbana bodisi podpornika opozicije, vsi poznajo ime Lőrinca Mészárosa. Vsi vedo, da je eden izmed najbogatejših in eden najmočnejših ljudi na Madžarskem, in vsi tudi vedo, da je to po zaslugi Viktorja Orbana. Navsezadnje to pove tudi sam. On je pred približno petimi leti v nekem intervjuju zelo prostodušno rekel: Moje bogastvo je odvisno od treh dejavnikov: Boga, sreče in Viktorja Orbana," je komentiral zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je živel in služboval v Budimpešti.

"Mészáros je eden od ljudi, ki jih je Viktor Orban pooblastil za upravljanje tistega, kar je pravzaprav Orbanovo premoženje," je povedal Stefano Bottoni, italijanski zgodovinar madžarskih korenin in avtor Orbanove biografije.

Prepričan je, da madžarski oligarhi ne izvajajo tujih finančnih operacij brez usmeritev Orbanovega kabineta. "Seveda to ni mogoče. V Orbanovem sistemu je v bistvu največja koncentracija moči, kar jo je Madžarska doživela v 20. stoletju. Počne lahko, kar hoče," je dodal Bottoni.

Denar iz podjetij, ki jih glede na ugotovitve komisije obvladuje najožji Orbanov krog, se je stekal tudi v založniško podjetje Nova Obzorja, ki je še vedno v 30-odstotni lasti stranke SDS. Iz podjetja R-Post-R je samo v dveh letih prišlo več kot 600 tisočakov.

Denar pa je SDS dobil tudi neposredno, saj je podjetje Petra Schatza junija 2018 za prodajo 14-odstotnega deleža Novih obzorij SDS-u nakazalo 112.000 evrov. "Vse opisano pomeni, da je država Madžarska najverjetneje obvodno financirala medijska podjetja stranke SDS. [...] Z odkupom lastniškega deleža v Novih obzorjih pa je celo neposredno financirala to slovensko politično stranko," piše v poročilu preiskovalne komisije.

"Preiskava, da smo mi pomagali SDS-u ali pa financirali medije, je laž. Niti enega finančnega toka ni iz naših podjetij proti SDS-u. To ni nihče videl, dokazal. Čeprav nezakonito pridobivajo podatke, da kršijo zakon, da zlorabljajo zakon, zato so tudi v predkazenskem postopku, ki ga vodi tožilstvo," je komentiral Boris Tomašič, direktor podjetij NTV24.SI, Nova obzorja in Nova hiša.

Kaj pa denar, ki je prihajal na nova Obzorja, kjer ima stranka SDS lastniški delež? "Stranka ima delež še po starem zakonu in se umika iz tega podjetja. Pač, formalno je še notri, ampak se bo v celoti umaknila – to lahko napovem. Ni bilo denarnega toka," je odgovoril Tomašič.

Denar, ki je na Novo24 in Nova obzorja prihajal iz Madžarske, je bil delno zaveden tudi kot plačilo za oglaševalske in svetovalne storitve. Tarča je pozvala Tomašiča, naj nekaj teh oglasov pokaže, ali pa svetovanj. "Najprej so tri podjetja iz skupine R-post dokapitalizirale, vložile kapital v Novo24 TV. Mi smo zanje opravljali različne storitve, oglase, ki smo jih vrteli. Glejte ... Če mi ne verjamete, AKOS ima posnetek. Vrteli smo reklame, predvajali smo reklame na spletu in pisali različne analize v Sloveniji. Vse to stoji. To se da pregledati. Sam se res ne bom spuščal na to raven, da bom to dokazoval," je še pojasnil Tomašič.

"Sam jim preprosto ne verjamem, ker vsak klasičen poslovni načrt, ki vključuje seveda tudi medijski zakup, bo pri tem upošteval tržna merila. Tržna merila bi gotovo pokazala, da je poslovno najbolj smiseln in ekonomsko najbolj upravičen zakup oglaševanja v velikih medijih," je izjavil profesor novinarstva in medijski strokovnjak Marko Milosavljević.

Kakšen, če ne oglaševalski, bi lahko bil interes madžarskega kapitala v slovenskih medijih? Kdo si lahko privošči investirati 14 milijonov evrov brez zagotovljenih konkretnih koristi? "14 milijonov za to oligarhično skupino ni veliko. To je majhna investicija v kontekstu denarja, s katerim oni operirajo, s katero si lahko pomagajo," je dodal Gabrijelčič.

Širših madžarskih interesov je poleg Luke Koper pri nas veliko. Madžarska banka OTP je s prevzemom Nove KBM postala največja bančna skupina v Sloveniji, večja od NLB-ja. Madžarski naftni trgovec MOL je s prevzemom OMW-jevih črpalk postal resna konkurenca Petrolu. Obe madžarski investiciji sta se sicer realizirali v času Janševe vlade – a Madžari črpalk in bank niso kupili od države, kupili so jih od tujih lastnikov. Tudi madžarski nakup Term Lendava, ki so bile v posredni državni lasti, se je zgodil v obdobju, ko Janše ni bilo na oblasti.

Kot usluga Janše Viktorju Orbanu pa se je zdela pasivnost njegove vlade ob poskusu prevzema Save in njenih hotelov madžarskega sklada, za katerega se je pozneje izkazalo, da je povezan tudi z Orbanovim zetom Istvanom Tiborczem. Predkupno pravico za delež Save, s katero je preprečila madžarski prevzem, je Janševa vlada izkoristila šele po velikem pritisku javnosti.

Domnevni SMS-i med Rastoderjem, Snežičem in Janšo

Sorodna novica Pri prodaji Planet TV-ja naj bi posredovala Janša in Snežič. SDS: Vsebina ni verodostojna.

Na sliki zgoraj je domnevna korespondenca med podjetnikom Izetom Rastoderjem in davčnim svetovalcem Rokom Snežičem. V torek je prepise sporočil, ki naj bi dokazovala, da je bil posredno državni Planet TV prodan Madžarom z osebnim posredovanjem Janeza Janše, objavil portal Necenzurirano, kjer je pred časom kot novinarka delovala generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković. Objavljena so bila tudi domnevna dopisovanja med Snežičem in Janšo.

"Poglejte, sam teh zapisov Necenzuriranega ne komentiram. Sem že povedal, da pri njih ena stvar ni resnična, in pač bo sodišče ... bodo na sodišču dokazovali, kaj pišejo in zakaj lažejo," je komentiral Snežič.

Ko ga je novinarka Tarče pozvala, naj se izreče, ali so to njegove besede, in mu pokazala natiskano korespondenco s portala Necenzurirano, je dejal: "Ne, niso moje besede. Zato tudi te slike, ki jo vidim, nikoli nisem nikjer uporabljal."

Tudi v SDS-u pravijo, da vsebina sporočil ni verodostojna. Dejstvo pa je: v času Janševe vlade so posredno državni Planet TV dobili Madžari – medijska hiša TV2 v lasti Józsefa Vide, ki je po poročanju medijev eden ključnih oligarhov Orbanovega kroga. Po neuradnih informacijah pa naj bi novi odgovorni urednik Planet TV-ja kmalu postal Uroš Urbanija, nekdanji vodja urada za komuniciranje v tretji Janševi vladi.

Rok Snežič, Tina Gaber in podjetja

Sorodna novica Kje je Đuđićeva našla toliko denarja, kje je SDS našel Đuđićevo?

Poslanci preiskovalne komisije so na tajnem delu seje videli posnetek dvigovanja denarja.

Na tajnem posnetku je videti, kako državljanka Bosne in Hercegovine Dijana Đuđić, slovenski javnosti sicer znana zaradi skoraj pol milijona evrov posojila stranki SDS, dviguje ogromne količine gotovine. Posnetek je javnosti nedostopen, nastal je leta 2018 na ljubljanski enoti Deželne banke. Zajetne šope denarja, ki jih je prejela od uslužbenke banke, prestavi v svojo torbico, uslužbenki za okencem izroči še darilce, majhno pozornost, in odide, poroča novinarka Vanja Gligorović.

Gre za "delovanje združbe organiziranega kriminala", je zapisala preiskovalna komisija, ki jo je do pred kratkim vodila Mojca Pašek Šetinc.

Sorodna novica Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka

Po njihovih besedah je v ozadju davčni svetovalec Rok Snežič, ki "naj ne bi bil zgolj mastermind, temveč ključna vodilna figura opisanih poslovnofinančnih mahinacij".

Kako odgovarja Snežič? "Ne vem, po katerem členu je lahko sploh mene preiskovala kot fizično osebo, kajti vemo, da ustava dovoljuje preiskovalni komisiji preiskovati samo osebe, ki so ali javni funkcionarji ali člani strank ali pridobivajo denar iz državnega proračuna ali so zaposleni v javnih oziroma državnih podjetjih. Jaz kot Rok Snežič nikdar nisem bil član nobene stranke, nikdar nisem bil javni funkcionar, v življenju nikoli nisem dobil denarja iz proračuna, zato sem zoper njo vložil tudi kazensko ovadbo in ona bo povedala, na podlagi katerega zakona si je vzela pravico preiskovati mene kot fizično osebo v tujini, mi delati sramoto, pisati nebuloze, ki jih navaja v tem poročilu. In upam, da bodo organi preiskave, predvsem specializirano tožilstvo, odkrili, na podlagi česa je ona to izvajala. Mislim, da je to izvajala po navodilu svoje stranke," je za Tarčo povedal Rok Snežič.

Komu je Dijana Đuđić naprej izročila gotovino, ki jo je po posnetkih nadzornih kamer dvignila na banki, ni jasno. Najverjetneje gre za eno številnih poslovnih strank, podjetij, ki jim je domnevno združba pomagala pri goljufijah, utajah davkov davkov ... Primere preiskujeta tudi policija in tožilstvo. Je pa bilo takšnih dvigov Dijane Đuđić veliko več. 21. decembra 2016 je dvignila 61.005 evrov, 23. marca 2017 80 tisoč evrov, dva meseca pozneje pa 70 tisoč evrov.

In kako naj bi združba pomagala slovenskim podjetjem pri domnevnih goljufijah? Državljani Bosne in Hercegovine, med njimi tudi Dijana Đuđić, pa na primer tudi Jelena Sladojević in še mnogi drugi, so prek svojega bosanskega podjetja slovenskemu podjetju, torej poslovni stranki, izstavili fiktiven račun za fiktivne storitve. Slovensko podjetje je nato plačalo lažni račun – recimo nekaj 10 ali 100 tisoč evrov. Ta denar je bil nakazan na bančni račun državljana Bosne in Hercegovine, ki pa je odprt denimo na Madžarskem pri banki OTP. Od tam je bil denar prenakazan na slovenski račun. Sledili so gotovinski dvigi, denar pa je domnevno – po poplačilih provizije – končal pri lastniku slovenskega podjetja. Po isti poti je prišel denar do madžarskega računa Dijane Đuđić pri banki OTP v Budimpešti, ta pa ga je nato s slovenskega računa nakazala oziroma posodila SDS-u.

Sorodna novica Dijana Đuđić domnevno le prenašalka denarja

Drugi posnetek nadzorne kamere je razkril še eno podrobnost. "Z videoposnetka nadzorne kamere Deželne banke Slovenije, d. d., za 28. 12. 2017 ob 9:04 je razvidno, da se je Dijana Đuđić javila na telefonski klic, ko je v družbi še dveh neidentificiranih oseb čakala pred bančnim okencem, in po telefonu komunicirala štiri sekunde. Iz izpisov telefonskega prometa izhaja, da je Rok Snežič prav takrat, 28. 12. 2017 ob 9:04, poklical na telefonsko številko, ki jo je uporabljala Dijana Đuđić in z njo komuniciral štiri sekunde," piše v poročilu preiskovalne komisije.

"To pa so zasebni posli, mislim, da ni korektno, da z javnostjo razpravljam o tem, ker sem davčni svetovalec in lobist. Poklic lobista in davčnega svetovalca pa tukaj zavezuje k molčečnosti. Zdaj raziskujejo že pet, šest let, raziskali še niso nič. Kolikor vem, ta preiskava traja že od leta 2017. Ista vprašanja sem dobival leta 2018, dobivam jih zdaj, skoraj leta 2024. Potem pa naj nekaj raziščejo in nekaj dokažejo," je povedal Snežič.

Sorodna novica Tarča: Komu je država zaupala milijonski posel s hitrimi testi?

Pomoč domnevnega Snežičevega omrežja so poiskali tudi fantje, ki jih poznamo iz razvpite zgodbe milijonske nabave hitrih testov za covid v času Janševe vlade. Gre za Klemna Nicolettija in za Luko Laha, sicer nekdanjega člana podmladka SDS-a, ki sta ustvarila tako imenovano piramidno shemo po več državah – od Slovenije, Velike Britanije, celo do Nigerije. Šlo je za trženje nepremičnin pod imenom BeReal.

Sorodna novica Rok Snežič: Kot podjetnik nimam kaj odgovarjati parlamentarni komisiji

Snežič je to pojasnjeval tudi parlamentarni komisiji o financiranju SDS-a v prejšnjem sklicu državnega zbora, ki je potekala 27. januarja 2022. Spraševal je takratni poslanec Jani Möderndorfer.

Takole je potekala izmenjava besed:

Möderndorfer: "Ali poznate podjetje BeReal holding oziroma BeReal estate, d. d.?"
Snežič: "Se ne spomnim."
Möderndorfer: "Po naših informacijah in virih ste ravno vi predlagali ustanovitev podjetja v Veliki Britaniji. Če to drži, zakaj?"
Snežič: "Mislim, da imate neke zelo smešne vire. Tako da mi je prav smešno to vaše vprašanje. Ampak se ne spomnim."
Möderndorfer: "Poznate gospoda Klemna Nicolettija?"
Snežič: "Samo to bom odgovoril. Vem, kdo je. Iz Maribora, ker sem tudi jaz. Ampak to so fantje – avioni, kamioni, instagrami –, jaz ne morem biti njihov prijatelj, zato ker nimam Instagrama, tako da že to vam dovolj pove. Hvala."

Danes pa Snežič za Tarčo pravi: "Gospoda Nicolettija poznam bežno, predstavilo mi ga je celo njegovo takratno dekle, moja prijateljica Tina Gaber, ki je trenutno prva dama Slovenije. Tako da mislim, da bi to lahko njo vprašali. Ona je bila malo bolj povezana s temi posli in verjetno malo več ve kot jaz."

Da je Nicolettija s Snežičem povezala prav Tina Gaber, je na tajnem zaslišanju leta 2021 povedal tudi Nicoletti. To zaslišanje je vse do danes ostalo v kleti parlamenta, v torek pa so ga videli tudi poslanci v državnem zboru.

Kratek izsek z zaslišanja:

Möderndorfer: "Kdo vam je priporočil Roka Snežiča?"
Nicoletti: "Moja bivša."
Möderndorfer: "Kdo?"
Nicoletti: "Tina Gaber, ki mi je rekla, da boljšega, kot je Snežič, za odpiranje firm v tujini ni."

In za kaj je pravzaprav šlo? Leta 2017 se je državljanka Bosne in Hercegovine, Jelena Sladojević, še ena od operativk v prej omenjeni domnevni kriminalni mreži – potem ko se je nanje za pomoč obrnil Nicoletti – pojavila kot ustanoviteljica dveh podjetij BeReal v Londonu in ljubljanske podružnice. Prokurist v Ljubljani je bil Nicoletti, ki pa je na tajnem zaslišanju povedal, da je bila v podjetju BeReal zaposlena tudi Tina Gaber. Ta je sicer nastopala v kar nekaj promocijskih posnetkih te piramidne sheme.

V BeRealu so nato ljudem prodajali naložbene pakete za od 500 do 28 tisoč evrov. Obljubljali so 45-odstotni donos. S čim? Z denarjem od naložb naj bi dolgoročno najeli stanovanja po evropskih in svetovnih prestolnicah, ki naj bi jih nato oddajali kratkoročno. Jasne lokacije teh stanovanj seveda nikoli niso bile znane. Obljubljali so še dodatni denar za vsakega, ki bi v naložbo pripeljal nove ljudi. Koliko denarja so ljudje vplačali v shemo, ni znano. Samo v slovensko podružnico se je v pol leta delovanja prelilo 42 tisočakov. Kam je šel ta denar, ni znano.

"Si želim, da me pokliče policija, da jim povem, da, prvič, piramid razen v Egiptu ne poznam, da v življenju nisem bil z nobenimi piramidami soočen, razen v Egiptu, in da mene neke piramidne sheme, verižne kompenzacije ne zanimajo. Z veseljem bom povedal, naj se obrnejo na gospo Tino Gaber ali pa mogoče na gospoda Nicoletija, če bosta kaj več znala povedati," je zadevo komentiral Rok Snežič.

Nicoletti je nato leta 2019 v Bosni res ustanovil podjetje Pe-Ni Group, ki naj bi se ukvarjalo s posredovanjem delovne sile. Spletna stran podjetja je že ugasnila, zadnja objava na družbenih omrežjih je iz leta 2020, na omrežju LinkedIn pa je zapisano, da družba zaposluje od 200 do 500 ljudi. Mimogrede, sedež Nicolettijevega podjetja je na naslovu v Banjaluki, kjer ima svoje podjetje tudi Dijana Đuđić.

Sorodna novica Poročilo komisije o financiranju političnih strank "se bere kot politični triler"

"Jaz v Bosni kaj delam ... sem samo kot davčni svetovalec in ljudi, ki želijo odpreti podjetja, napotim na svoje odvetnike. V samo poslovanje podjetij, ki se odprejo v Bosni, se ne vtikujem," je o tem dejal Snežič.

Se spomni, da sta Nicoletti in Gabrova odprla podjetje v Bosni? "Vem, da sta se o tem pogovarjala z mano, da bosta odprla, ampak koliko podjetij in kje sta odprla, pa ne vem," je dejal Snežič.

Celotno zadevo z domnevno kriminalno družbo, piramidno shemo, vključno z informacijami o vlogi Tine Gaber, so poslanci v torek predali policiji in tožilstvu in obenem naznanili sume vseh kaznivih dejanj, ki so se pri tem pojavili.

Bograč, vodotoki, mediji in denar

Sorodna novica V Lendavi skuhali 1801 kilogram bograča, ki se poteguje za naziv Guinnessov rekorder

Prvi septembrski konec tedna leta 2021 so v Lendavi skuhali rekordni bograč, sta poročala novinarja Tarče Klemen Košak in Ana Bajuk. Šestčlanska kuharska ekipa je ob kotlu bedela vso noč. Porabili so 680 kilogramov mesa, 400 kilogramov krompirja, 400 kilogramov čebule, 12 litrov vina in tako naprej. Pripravili so 1801 kilogram bograča. O dogodku so poročali številni mediji. Množica medijskih prispevkov je sledila slabega pol leta pozneje, februarja 2022, ko je Guinnessova knjiga rekord uradno potrdila. Kljub veliki brezplačni medijski pozornosti je občina Lendava naročila oglas v tedniku Demokracija. Na oglasu je župan Janez Magyar, ki je bil takrat tik pred kandidaturo za poslanca v državnem zboru na listi SDS-a. Za oglas in še tri objave v Demokraciji je občina podjetju Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS-a, plačala skupno dobrih 3000 evrov.

"Se pravi, v tem letu je prišlo to, ko smo kuhali v mesecu septembru, je bilo to potrjeno. In normalno se nam zdi, da takrat objavimo celotni državi, celotnemu svetu, da smo uspeli oziroma uspela je ekipa, ki je delala dan in noč na tem projektu. In uspešno smo skuhali največji bograč, še enkrat, na svetu. Na svetu," je 9. decembra 2022 v parlamentu pojasnjeval Magyar.

To je samo eden od primerov. Več deset občin je pri Novih obzorjih naročilo številne oglase, skupno za 110.000 evrov. Komisija je pri tem zaznala nenavadno hitenje z objavami. Včasih so objave celo prehitele izvedbo naročila.

Sorodna novica Preiskovalna komisija: kako je podjetje poslanca SDS-a porabilo javna sredstva?

Omenjenih 110 tisoč evrov pa ne vključuje plačila občine Ljubljana podjetju Geopolar. Podjetje je v lasti sedanjega SDS-ovega poslanca državnega zbora Zorana Mojškerca. Za izobraževanje mestnih svetnikov iz skupine SDS-a mu je ljubljanska občina plačala dobrih 41.000 evrov. A dokazov o izobraževanju ni, del denarja pa sta Mojškerc in njegova žena dvignila v gotovini. Protikorupcijska komisija je prijavo zoper Mojškerca odstopila policiji.

31. marca letos je Mojškerc o tem odgovarjal na preiskovalni komisiji DZ-ja. Prejel je številna vprašanja, med drugim, kaj je bila tema izobraževanj, kakšna so bila, kdo jih je izvajal. Mojškerc se je odzival z besedami, da se ne spomni.

Sorodna novica V zameno za koncesije za čiščenje vodotokov naj bi gradbeniki nakazovali denar medijem blizu SDS-a

Določeni mediji naj bi denar posredno dobivali tudi od podjetij, ki imajo koncesije za urejanje vodotokov. Med zadnjo vlado Janeza Janše so štiri podjetja podvojila koncesijske prihodke z dobrih 10 milijonov evrov na leto na več kot 21 milijonov na leto. In v tem času so podjetja, ki so lastniško povezana s koncesionarji, nakazala veliko oglaševalskega denarja medijem, ki so povezani s SDS-om.

"Na tem ni popolnoma nič. Korelacija med tem je podobna kot med ceno bencina in številom štorkelj. Se pravi, v Prekmurje prileti več štorkelj, cena bencina se dvigne, torej štorklje povzročajo dvig bencina," je pojasnil Boris Tomašič, direktor podjetij NTV24.SI, Nova obzorja in Nova hiša.

Koncesionarja Hidrotehnik in VGP Novo mesto iz skupine Darija Južne, sicer dobrega prijatelja prejšnjega ministra za okolje Andreja Vizjaka, sta lastniško povezana s podjetjema Lisca in Tiskarna Novo mesto. Hidrotehnik, Lisca in Tiskarna Novo mesto pa so redno nakazovali tisoče evrov podjetjem Nova obzorja, Nova hiša in Lanaka Media. Podjetje Pomgrad Nepremične, ki ga vodi Iztok Polanič in je povezano s koncesionarjem Pomgrad VGP, pa je nakazalo 21.960 evrov samostojni podjetnici Klavdiji Snežič.

"Poglejte, jaz gospoda Iztoka, ki je sin pokojnega lastnika, poznam. Vem, da sta z mojo ženo nekaj poslovno sodelovala, zagotovo pa nič vezano na vodotoke, ker moja žena nima pojma o vodotokih, ker je namreč davčna svetovalka. Mislim, da je delala nekaj, kar se tiče davčnega svetovanja," je to komentiral Snežič.

Kakršno koli povezavo med koncesijami in oglasi sta zanikala tudi direktor Lanake Media Bojan Požar in nekdanji direktor Novih obzorij Jože Biščak.

Vsekakor pa ne občine ne podjetja, povezana s koncesionarji, niso bili ključni vir dohodkov medijev, ki so blizu SDS-u. Do spomladi leta 2020 so imela to vlogo madžarska podjetja, nato pa se je dotok denarja iz sosednje države zmanjšal, začela pa so prihajati plačila iz Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije je Novi24TV, kjer so solastniki mnogi člani in simpatizerji SDS-a, plačeval posredno, prek Inštituta za avtorsko pravico, ki ga vodi Blaž Rant. Ta je poleg Nove24TV zastopal še nekaj televizijskih programov. Vse je Telekom do pomladi 2020 predvajal brezplačno. Tudi gledalcev niso imeli veliko, a to očitno ni bilo merilo. Niti takrat, ko je inštitut delil denar med njimi. Nova24TV je imela slabšo gledanost kot TV 3 in Golica TV, a je dobila največ denarja.

Še bolj nenavadne so poteze Telekoma. Po pogodbi je bil dolžan Inštitutu plačati 60 centov na uporabnika na mesec, torej skupno 102.000 evrov mesečno ali šest milijonov v petih letih. Z drugimi operaterji Inštitut takih pogodb po neuradnih podatkih ni imel.

Vsi Telekomovi predsedniki uprav – po začetku mandata prejšnje vlade so se v kratkem času zamenjali trije – so trdili, da opozorila o škodljivosti pogodb do njih niso prišla. A to očitno ne drži, kažejo pričanja na zaprtih sejah parlamentarne komisije.

Samo Ošina, nekdanji zaposleni v Telekomu Slovenije, je denimo povedal: "Predsednik uprave (Iztok Seljak) se je s tem primerom ukvarjal bolj, kot je bilo običajno za pogodbe o programskih pravicah. In tu sva se nekajkrat usklajevala. Mislim, da smo bili kar precej agresivno proti pogodbi. Mi bi vseeno izbrali tveganje, da nas (Blaž Rant) toži. [...] Ko ti šef reče, sem te slišal, ampak odločili se bomo drugače, potem – kaj narediš? Greš v modus, dajmo narediti čim bolje za nas, ob dejstvih, ki obstajajo."

Cena za programe, ki jih je ponujal Inštitut, je bila po njegovi oceni previsoka. "Izračuni so bili v rangu od 23 do 27 centov, do nekih 43 centov. In tule je bilo spet, O. K., razumem, hvala, super ste naredili, ampak 60 centov bo cena. Tule sem se v bistvu jaz pogajal s predsednikom uprave, ne z dobaviteljem."

Ker Inštitut ni izpolnjeval obveznosti, bi vodstvo Telekoma pogodbo lahko prekinilo, a se nihče od predsednikov uprav ni odločil za to. Nasprotno, ko je vodenje uprave prevzel član SDS-a Cvetko Sršen, so na Telekomu Novi24TV naredili še eno uslugo. V svoji programski shemi so njena programa s 17. oziroma 18. mesta premaknili na 7. oziroma 8. Hkrati pa so POP TV in Kanal A odstranili iz prve deseterice.

"Ko je prišel Cvetko Sršen, je bil eden njegovih, bom rekel glavnih, projektov sprememba programskih mest brez kakršnih koli nadomestil. Cilj je bil postaviti POP malo bolj nazaj, pa poriniti Nova 24 malo bolj naprej," je navedel Samo Ošina. "Precej upiranja je bilo, tako tehnike kot komerciale, ampak na koncu je bilo izvedeno."