Na kulturnem ministrstvu sicer poudarjajo, da bo to urejeno v nekaj mesecih, a prebivalci sosednje Nemške hiše so pred kratkim vložili tožbo zoper državo. Osrednje narodno gledališče se seli v industrijsko cono zunaj središča, v prostore zasebnika za dober milijon evrov na leto.

Avgusta 2022 si je dotrajane, narodnega gledališča nevredne prostore ogledal premier Robert Golob in ob tem zatrdil, da gre za vladni projekt in da bodo "ta simbol do njegove 115. obletnice spravili na tak nivo, kot si zasluži." Torej do konca mandata vlade. A po letu in pol se še vedno ne ve, kdaj bo zagotovljeno gradbeno dovoljenje.

Državni sekretar na kulturnem ministrstvu Matevž Čelik sicer poudarja: "Pričakujemo, da bomo imeli gradbeno dovoljenje do začetka poletja." A v začetku februarja so sosedje Drame, prebivalci v hiši za gledališčem, vložili tožbo zoper državo. Dober mesec pred tem je namreč vlada sprejela sklep, da t. i. Gradišče, ulica med Dramo in Nemško hišo, postane javna korist. "Ulica Gradišče ni javna ulica, ampak je zemljišče v solasti Drame, sosedov, občine. Za uporabo tega zemljišča je morala Drama pridobiti soglasja vseh lastnikov. Na to temo so več kot tri leta potekala pogajanja s solastniki in ker so bila ta pogajanja neuspešna, ker so bile nerazumne zahteve in tudi zakonsko neuresničljive, se je vlada odločila, da bo posegla po orodju, ki ga ima na voljo v Zakonu o urejanju prostora in je za gradnjo Drame, ki je javna, državna, kulturna infrastruktura razglasila javno korist," obrazloži odločitev vlade.

In v čem se z okoliškimi stanovalci niso strinjali? "Bilo je zelo veliko zahtev, ki so bile finančne narave, tudi zagotavljanja parkirišč v času gradnje; na vse te zahteve smo odgovorili," je jasen Čelik ter doda, da so bile zahteve tudi po zavarovanju, "ki pa niso uresničljive na način, kot so bile podane, so pa uresničljive na druge načine, ki smo jih v teh pogovorih tudi ponudili." A kaj natančno, ne pojasni, češ da gre za pravna vprašanja.

V uredništvu smo pridobili dokumentacijo, med drugim tudi aneks k pogodbi za arhitekturni biro Bevk/Perović zaradi spremenjenih okoliščin; od sprememb zunanje ureditve, kletnih etaž, programskih in tehničnih, in sicer za 488 tisoč evrov, čeprav po besedah državnega sekretarja "projekt ostaja takšen, kot je bil, v gabaritih, kot so bili predstavljeni, in z vsebino, kakršna je bila predstavljena". In zanimivo, vrednost aneksa je bila prvotno še višja, za dobrih 300 tisoč evrov.

71 tisoč evrov mesečne najemnine
V oči bode tudi selitev k zasebniku in ne h kakemu drugemu javnemu zavodu. Znani poslovnež Miran Boštic si v industrijski coni Litostroj v Šiški snuje, kot sam temu pravi, industrijske Križanke: "Mi torej težimo k temu, da bi v industrijski coni naredili neko novo prizorišče. Imamo kritično velik prostor tukaj, več kot 10 tisoč kvadratov. Drama bo zasedala približno polovico tega prostora." In zgolj za najemnino plačevala "71 tisoč evrov na mesec. Pogodba je za zdaj narejena 3 + 1 + 1. Zdaj, če bi bilo treba podaljšat, se podaljšanje definira pol leta vnaprej, tako da imamo vsi čas; mi, da novo vsebino pripravimo in te prostore poskušamo dati spet na trg, Drama pa ima čas, da se umakne".

In zakaj se je sploh odločil za področje kulture, znan je namreč kot dobavitelj IT-opreme? "Ker sem po svoji relativno uspešni karieri po 35 letih vsa IT-podjetja prodal, torej tri, zdaj pa gre bolj za tisto, kar dodatno človeka tudi dela, poleg striktno posla." Litostrojska industrijska cona se tako spreminja v veliki in mali oder s pripadajočimi garderobami, rekvizitarnami ipd., v dva vadbena odra, tudi v prostore za vodstvo Drame. "Kar si pa seveda želimo, je, da bi nam tudi MOL pomagal v tem smislu, da bi prilagodil poti avtobusnih postaj," še doda Boštic. Za gostovanje Drame bo letno prejel dober milijon evrov (poleg najemnine še seveda za stroške).

Zakaj ne v prostorih javnega zavoda?
Prav zato se zastavlja vprašanje – zakaj noben javni zavod ni postal rešitev za ansambel osrednjega narodnega gledališča. Tudi zato, ker izkušnja ob prenovi še ene narodno pomembne kulturne ustanove, ljubljanske operno-baletne hiše, uči, da se lahko prenove zavlečejo za leta. In da nihče naposled za nič ne odgovarja.

Ravnateljica Drame, Vesna Jurca Tadel poudarja, da so se med drugim dogovarjali tudi s sosednjim Cankarjevim domom: "Dogovor, da bi tam izvajali program Male drame, je bil že dolgo sklenjen oziroma je veljal. Tudi mi smo začeli z njimi dogovore izhajajoč iz tega, da je Mala Drama tam zagotovljena, ampak mi smo seveda iskali tudi prostor za izvajanje programa na velikem odru. To pa se je izkazalo kot velik problem. Recimo za sezono 2024/25 bi lahko v Cankarjevem domu dobili en termin v Linhartovi dvorani, kratek, in dva v Štihovi dvorani, kar absolutno ni primerno."

Odgovor s Cankarjevega doma, ki ga vodi predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, pa se glasi: "Lastni prihodki se v 80 odstotkih ustvarijo v Gallusovi in Linhartovi dvorani, ki sta poglavitni vir prihodka tako za umetniški kot kongresni program. Torej, nameniti Gallusa ali Linharta za več let ekskluzivno Drami ali komer koli drugemu, pomeni temeljito strateško preusmeritev Cankarjevega doma in več zunanjih partnerjev ter konec Cankarjevega doma, kot ga poznamo zadnjih 40 let. Drama se je lani odločila, da ponujene Dvorane Duše Počkaj za izvedbo programa Male Drame ne potrebuje, pa tudi posameznih blokov v drugih dvoranah ne, da jih zanima dvorana v velikosti matične velike dvorane, v kateri bodo ekskluzivno oni sami. Obveščeni smo bili, da so našli za njih boljše rešitve."

Če je vlada Roberta Goloba že avgusta 2022 napovedala prenovo, se zdi, da je bilo časa za strateške razmisleke oziroma premike na vseh straneh, še zlasti pri skrbniku obeh zavodov, torej kulturnem ministrstvu, dovolj, da bi lahko javni denar ostal v javnem sektorju. Svet zavoda Drame je, zanimivo, nehal predčasno delovati zaradi odstopov nekaterih članov. Ravnateljica Jurca Tadel na vprašanje, kaj so podali kot razloge, odgovori, da "niso navajali, katere konkretno, ampak napisano je bilo iz osebnih razlogov, tako da to smo sprejeli z razumevanjem." Svet zavoda nekega javnega zavoda deluje kot nadzorni organ.