Nova bera založbe Goga prinaša zbirko štiriindvajsetih kratkih zgodb Dvoliki avtorice Jedrt Maležič in zbirko esejev Nataše Kramberger z naslovom Po vsej sili živ. V soavtorstvu je izšlo še delo Milana Jesiha in Mirka Bratuše z naslovom Tudi.

Kot pravi Maležič, simbolizirajo Dvoliki dvojnost posameznika, "z enim portretom nastopamo pred sabo, z drugim pa pred javnostjo". Cilj njenega dela je spoprijemanje z lastnimi dvolikostmi in zagatami, "ko gre za kazanje obličja svetu". Liki v knjigi so avtorici všeč, in kot pravi, ji je buren odziv bralcev kot pisateljici kvečjemu v naslado.

Dvoliki na strukturno spreten in slogovno iskriv način podajajo zapletena psihološka stanja, umeščena v zgolj trenutek iz vsakdana. Pogostokrat gre za ljudi v življenjskem obdobju, ko resno razmišljajo, da je nastopil pravi čas, da si uredijo eksistenco. To jim povzroča še dodatno in nezavedno stisko, ki se kaže v različnih oblikah, kot je otročja zagledanost v morebitno partnerko, nevrotično vzgajanje mlajših ljubimcev, iskanje svojega mesta v hierarhiji pivskih prijateljev, razpetost med ugajanjem tako družini kot oblastnemu šefu, so o zbirki kratkih zgodb zapisali pri založbi.

Maležić je na predstavitvi svojega dela napovedala, da že načrtuje nov roman, ki se bo dotikal "večne teme reprodukcije".

Pisateljica in kmetica
Po vsej sili živ Nataše Kramberger je urednica založbe Helena Zemljič opisala kot preplet pisanja, kmetovanja in novinarstva. V nasprotju z odločitvijo v romanu Primerljivi hektarji se v tej odloči, da ni le pisateljica, ampak hkrati tudi kmetica. Potem ko je propadajoče posestvo spremenila v živahno biodinamično kmetijo, se po sedmih letih v navezavi na Primerljive hektarje sprašuje, kaj je šlo prav, kaj narobe in kaj lahko sploh še storimo, da bi se izognili naslednji katastrofi, beremo pri založbi.

A avtorica se po besedah urednice ekoloških tem loteva na zelo bister in drugačen način, kot ga mogoče poznamo. Je pa Kramberger obiskala mnogo kmetij in dobro raziskovala področje, o katerem je pisala, še pravi.

Tudi novo stkano prijateljstvo
Knjiga z naslovom Tudi je združitev pesniške in kiparske umetnosti. Sestavlja jo 82 osemvrstičnic Milana Jesiha, ki se gibljejo od humornih, satiričnih do refleksivnih pesmi, in 39 risb in kolažev fotografij detajlov kipov Mirka Bratuše, skozi katere kipi zaživijo na novo v vseh pogledih svojega obstoja. Fluidnost poezije se, kot so zapisali pri Gogi, sreča s snovnostjo kipa, vmes pa pušča prostor, da iz vsake špranje zrase (tudi) čisto svoje življenje. Kot pravi soavtor Mirko Bratuša, je eden od lepših rezultatov te knjige prijateljstvo, ki se je med njima razvilo.

Po letu presežkov iskanje poslovnega modela
Založba Goga je ob potegu črte pod lansko leto zadovoljna, saj so dosegli presežke v več pogledih. Vseeno pa se spopadajo s težavo prodaje, saj je po besedah direktorja Mitje Lična težko priti do slovenskih kupcev. Med drugim so se odločili vzpostaviti lasten sistem prodaje e-knjig, ki bo zaživel še letos, bralci pa bodo tako lahko kupovali neposredno prek Gogine spletne strani.

Med Novim mestom in Ljubljano
Založba je vpeta v številne projekte, tudi evropske. Goga s sedežem v Novem mestu je po besedah direktorja Lična razpeta med prestolnico Dolenjske in Ljubljano, saj si želijo biti vpeti tudi v lokalno okolje in čim več vsebin ustvarjati za someščane. Lansko leto je bilo za založbo leto presežkov tako glede sodelavcev kot produkcije same. Izdali in prodali so največ knjig doslej, uspelo jim je pridobiti največ subvencij, obenem so sodelovali tudi pri največ evropskih projektih doslej. Založba je sicer leta 2022 prvič presegla milijon evrov prometa, lani pa so to še presegli za 20 odstotkov.

Po mnenju direktorja založbe Goga je podjetje dokaj stabilno, sam pa ocenjuje, da so že trčili ob strop slovenskega založništva, zato se zdaj ukvarjajo s tem, kako poslovni model spremeniti oziroma dopolniti, da bodo lahko rasli naprej.

Ličen je obenem še opozoril, da ministrstvo za javno upravo letos nima razpisa za sofinanciranje evropskih projektov. "To so bila v bistvu resna sredstva, ki so nam omogočala vlaganje v razvoj, ne samo zgolj golo preživetje," je povedal.

Na področju evropskega financiranja založba Goga sodeluje predvsem pri projektih, ki pomagajo opolnomočiti tako zaposlene kot avtorje, prevajalce in druge, ki delajo s knjigami. Takšen je na primer projekt Lit-Quest Europe, ki je namenjen predvsem usposabljanju literarnih agentov. Eden od dveh prevodnih projektov, pri katerih sodeluje založba, je tudi Realis, ki je Gogi doslej omogočil, da so v Sloveniji gostili številne uveljavljene evropske avtorje.

Priprava spletne platforme za prodajo oz. nakupovanje pravic
Založba sodeluje tudi pri prototipu spletne platforme za prodajo pravic oziroma za nakupovanje pravic. Gre za osnutek evropske platforme o celovitih informacijah o evropski knjižni produkciji, festivalih, nagradah in drugem, kar založniki potrebujejo pri iskanju relevantnih prevodov.

Sodeluje tudi pri štiriletnem projektu CELA z 12 partnerji iz cele Evrope, kjer gre predvsem za mlade avtorje in prevajalce. V sodelovanju s španskimi partnerji pa založba sodeluje tudi pri usposabljanju založnikov iz držav ali okolij s t. i. majhnim jezikom, je še povedal direktor založbe Goga.