Ljubljana Art Weekend, ki bo konec tega tedna, se je pred tremi leti zagnal prav na podlagi navedene ugotovitve in iz te izhajajoče želje, da se pomanjkljivost preseže ter slovenski umetnostni prostor poveže z mednarodnim.

Letos se Ljubljana Art Weekend povezuje s še eno razmeroma mlado pobudo, revijo ETC., ki se je vzpostavila iz podobnega opažanja pomanjkanja sistemskih strategij za podporo lokalnim umetnikom pri njihovih mednarodnih udejstvovanjih, pa tudi iz potrebe po prizadevanjih, da bi dosegli širše občinstvo. Poleg Lare Mejač kot umetniške direktorice sta torej program letošnjega dogodka zasnovali še Hana Čeferin (sicer urednica revije ETC.) in Ajda Ana Kocutar (kuratorka).

Art Weekend je v mednarodnem prostoru razširjen format programa, ki v več dneh, zgoščenih okrog konca tedna, poveže različne umetnostne institucije, pobude in umetnike v mestu, ki nato zainteresirani javnosti pripravijo razvejan (brezplačen) program: vodstva po razstavah, pogovore z umetniki, okrogle mize in druge dogodke, vse v želji povezave lokalne skupnosti z mednarodnim prostorom.

Majhnost Ljubljane kot njena prednost
Tako pobudnica Ljubljana Art Weekenda Piera Ravnikar, sicer direktorica Galerije Ravnikar, kot ustvarjalke revije ETC., ki predstavlja uveljavljajočo se vizualno produkcijo od Baltika do Balkana, so se pred leti spoprijele s podobno dilemo, ki se ob večnem poudarjanju majhnosti slovenskega prostora pojavi ob zagonu tako rekoč vsakega tovrstnega projekta – ali je Ljubljana (oz. sama Slovenija) za takšno pobudo dovolj velika. "Zdi se mi, da je ravno majhnost Ljubljane njena prednost, saj je mesto obvladljivo, majhno, pešcem naklonjeno mesto, ki vseeno ponuja presenetljivo veliko dnevno izbiro umetniških dogodkov in v katerem lahko vsakdo najde nekaj po svojem okusu," je prepričana Lara Mejač. Ob tem spomni, da je Ljubljana tudi zgodovinsko in kulturno edinstveno mesto z odličnim geografskim položajem, saj stoji v neposredni bližini številnih kulturno bogatih mest, kot sta na primer Dunaj in Benetke.

Temu pritrjujejo primeri, kjer se Ljubljana kaže kot aktivna udeleženka na evropski umetniški sceni. Mejač omeni le nekatere – zbirko Arteast 2000+ (+MSUM), Društvo Igorja Zabela za kulturo in teorijo in nagrado Igorja Zabela, EKO trienale, Manifesto 3 in Ljubljanski grafični bienale.

Ljubljana Art Weekend je prvič zaživel leta 2021, odtlej pa se je po mnenju letošnje umetniške vodje precej razvil in razširil ter pozicioniral kot pomemben dogodek, ki strnjeno predstavlja izjemno dinamično in zanimivo umetniško dogajanje v Ljubljani. "Čeprav gre za mlado platformo, ki se še vzpostavlja in ima še ogromno potenciala, že ob tretji izvedbi zaznavamo velik interes tako lokalnega kot mednarodnega občinstva," opaža.

Povezava dveh mladih platform s podobnimi ambicijami je logična posledica v poskusu združevanja svojih občinstev in iskanju poti k večji prepoznavnosti lokalnih tako mlajših kot uveljavljenih umetnikov, umetniških prostorov in strokovnjakov, ki v njih delujejo.

Kako naprej?
Organizatorjem se zdi ključno predvsem sodelovanje in vključenost različnih partnerjev in prizorišč, zato si v prihodnjih izvedbah Ljubljana Art Weekenda želijo predvsem krepiti obstoječe povezave z lokalnimi akterji in razmišljati o alternativnih načinih oblikovanja novih formatov, trajnostnih struktur in programov, ki bi bili koristni za celoten umetniški sektor. "V naslednjih letih želimo vzpostaviti dolgoročne povezave in izmenjave s sosednjimi državami ter decentralizirati platformo z vključevanjem iniciativ iz drugih delov Slovenije," pove Mejač.

Kaj prinaša letošnji Ljubljana Art Weekend?
A to so cilji za prihodnja leta. Kaj pa prinaša letošnji dogodek? ETC. je letos kuriral glavni program, ki obsega okroglo mizo, Meet Cute – dogodek mreženja lokalnih in mednarodnih umetnikov ter kuratorjev, kurirane sprehode po mestu (Artwalke), večjo skupinsko razstavo z naslovom Razprodaja (Selling Out) v prostorih nekdanje veleblagovnice Midas in program kuriranih projekcij VideoDvorišče, ki ga ja pripravil zavod SCCA-Ljubljana.

Razprodaja umetnosti
Tematsko izhajajo letos iz dveh povezanih tem – najprej Razprodaje, v okviru katere premišljujejo o delovnih razmerah, v katerih umetniki ustvarjajo, razširjeno prekarnostjo v svetu umetnosti, ki se na razstavljenih projektih do teh istih delovnih razmer kritično opredeljuje. S tem pa je povezano vprašanje hiperprodukcije kot posledice zahtev umetnostnega sveta oz. trga, ki od umetnikov zahteva, da ostajajo relevantni, le če nenehno ustvarjajo nove stvari. Razprodaja je tema tretje številke revije ETC., s tem pa je povezana tudi razstava, ki jo jutri odpirajo v prostorih zdaj že dolgo zapuščenega večnadstropnega nakupovalnega središča Midas v središču Ljubljane.

Kuriranje v svetu hiperprodukcije
Vprašanje kuriranja v času hiperprodukcije bodo obravnavali na okrogli mizi, ki bo v četrtek, 23. 5., ob 18.00 v Cukrarni. Na okrogli mizi, ki jo bo moderirala Ajda Ana Kocutar, bodo mednarodne kuratorke sodobne umetnosti Caterina Avataneo, Tereza Jindrová, Marijana Schneider in Ana Simona Zelenović govorile o vplivu trendov, delovnih razmer, družbenih omrežij in digitalnih medijev na kuriranje.

Ekipa revije in Ljubljana Art Weekenda pri izboru teme izhaja iz lastnega položaja in torej vprašanj, s katerimi se pri svojem delu spoprijema tudi sama. "Vsakodnevno se srečujemo s prekarnimi delovnimi razmerami v svetu umetnosti in širše, občutkom nezmožnosti izhoda iz sistema, ki od nas zahteva vedno več ter vse bolj z idejo nedela in klica k počitku, ki predstavlja nekakšen upor proti trenutnim razmeram. Teme (neplačanega) dela, vprašanja delovnih razmer, komodifikacije in hiperprodukcije smo precej zlahka povezali z različnimi dogodki glavnega kuriranega programa, saj te tematike omogočajo izjemno širok spekter različnih uvidov in umetniških pozicij," razloži Lara Mejač.

Pri pripravi številke so se veliko ukvarjale z odnosom umetnikov do vprašanj komodifikacije, prilagajanja trgu, načinom financiranja, pogojem v svetu umetnosti in širše, s tem pa tudi zelo povezane hiperprodukcije, zlasti s kuratorskega vidika. "Ker tudi same delujemo kot kuratorke v različnih kontekstih in strukturah, se nam je zdelo pomembno, da kritično razpravljamo o sistemskih strukturah, socialnih omrežjih in trendih v umetnosti ter delovnih razmerah, ki nedvomno vplivajo na izbore umetnikov, koncepte razstav in dogodkov ter delo kuratorjev in drugih, ki so aktivni v svetu umetnosti."

Ni vse zlato, kar se sveti
Uvodni takt bo dogodku dalo odprtje razstave, ki bo jutri, 21. maja, ob 19.30 v prostorih nekdanjega nakupovalnega središča Midas. V negalerijskem prostoru predstavljajo vseh 20 umetnikov, ki so bili vključeni v rubriko Portfolio tretje številke revije. V kontekstu izpraznjene prodajalne luksuznih blagovnih znamk z umetniškimi deli vabi postavitev k razmisleku o hiperprodukciji, (samo)promociji in ujetosti v strukture, ki vse akterje umetnostnega sveta izčrpavajo. "Prostor je poimenovan po mitskem kralju Midasu, čigar zlati dotik, posledica pohlepa in napuha, je povzročil opustošenje, saj se je vse, česar se je dotaknil, vključno s tistim, kar je resnično potreboval za preživetje, spremenilo v zlato. Podoben je kapitalistični imperativ rasti, ki je odtujen od življenja – nekatere izčrpava, druge strada, v svojem svetu živeči en odstotek pa bogato nagrajuje," pove Lara Mejač.

Na razstavi sodelujejo Željka Aleksić, Arbajt Kolektiv, Kemil Bekteši, Vuk Ćuk, Polina Davydenko, FaceOrFactory, Santa France, Kata Geibl, Lin Gerkman, Ieva Kraule-Kūna & Elīna Vītola, Nika Kupyrova, Pita Project, Maja Simišić, Barbora Šimková, Dorijan Šiško, Andrej Škufca, Tadej Vaukman, ki v sklopu Ljubljana Art Weekenda odpira tudi s samostojno razstavo San Lorenzo, Linda Vilka, Katarzyna Wyszkowska in Rafał Żarski. Odprtje, ki ga bo pospremil performans Maje Simišić z naslovom Nail Check, voden ogled po razstavi bo v soboto ob 13.00, v ponedeljek ob 18.00 pa bo delavnica izdelave zapestnic prijateljstva v sodelovanju s Pita Project.

Za enega od bolj priljubljenih formatov preteklih izdaj so se izkazali kurirani sprehodi z različnimi strokovnjaki s področja vizualne umetnosti, imenovali ARTWALK, ki obiskovalcem omogočajo ogled umetniške produkcije skozi nove perspektive in drugačne uvide. Letos jih je pet, zaupali pa so jih Zdenki Badovinac, Mari Ambrožič Verderber, Aleksandri Vajd in Tii Čiček, enega pa bo izvedel kolektiv revije ETC.

Gre torej za kuratorice in umetnice, ki delujejo na različnih področjih, od vodenja in dela v večjih javnih institucijah, nevladnih organizacij, pedagoškega dela itd., hkrati pa prihajajo tudi iz različnih mednarodnih in lokalnih kontekstov, s čimer so želeli Artwalke tudi nekoliko decentralizirati. Nekateri bodo v celoti na eni lokaciji, drugi bodo osvetlili pogosto spregledane in skrite lokacije po Ljubljani, spet tretji pa bodo popeljali po negalerijskih prostorih, v katerih se generirajo določeni diskurzi na področju sodobne vizualne umetnosti.
Sodelujoči kuratorji bodo sodelovali tudi na Meet Cute, ki je namenjen tkanju novih vezi med lokalno umetniško sceno in mednarodno strokovno skupnostjo. Novost letošnjega programa je nagrada LJUBAW, ki bo dodeljena enemu od sodelujočih na dogodku Meet Cute. Organizatorji so se v skladu z letošnjo tematsko usmeritvijo odločili, da dobitnik, o katerem bo odločil javni loterijski žreb, ni dolžan nikakršnega poročanja ali nove umetniške produkcije, "temveč ga spodbujamo, da v nagradi uživa, kakor koli že želi," pove Mejač.

Ljubljana Art Weekend se uradno začenja v četrtek, 23. maja, ko bodo poleg kuriranega sprehoda z Zdenko Badovinac in okrogle mize o hiperodukciji na programu med drugim odprtje razstave Mladena Stropnika v Mestni galeriji Ljubljana, sklenil pa se bo v nedeljo, 26. maja. Štiridnevni program razstav in dogodkov povezuje 30 partnerskih prizorišč.