Na finančnem ministrstvu računajo, da bo sveženj davčnih sprememb začel veljati s 1. januarjem 2025. Do konca leta pa naj bi bil predstavljen še drugi sveženj davčnih ukrepov, ki bo vključeval tudi obdavčitev premoženja in dodatne razbremenitve delodajalcev. Foto: BoBo
Na finančnem ministrstvu računajo, da bo sveženj davčnih sprememb začel veljati s 1. januarjem 2025. Do konca leta pa naj bi bil predstavljen še drugi sveženj davčnih ukrepov, ki bo vključeval tudi obdavčitev premoženja in dodatne razbremenitve delodajalcev. Foto: BoBo

Ključna kritika gospodarstva in sindikatov na prvi sveženj davčnih predlogov je, da ne prinašajo razbremenitve stroškov dela. Slovenija je med najbolj obremenjenimi z davki in prispevki, to znižuje našo konkurenčnost, pravi Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije. "To bi radi izboljšali, predvsem zato, ker vemo, da so pred nami tudi druge reforme – zdravstvena in pokojninska, kjer bodo tudi pričakovanja države," je dejal za Radio Slovenija.

Razmerje med obdavčitvijo dela in premoženja bo urejeno v drugem koraku, ob tem napoveduje finančni minister Klemen Boštjančič. Delo bodo razbremenili toliko, kolikor bo prilivov iz dodatne obdavčitve premoženja, vztraja. "Govorimo o obdavčitvi tistega premoženja, ki bi mu lahko rekli presežno premoženje. Tudi to še ni čisto definirano, kaj to pravzaprav pomeni, ampak govorimo torej o obdavčitvi tistih, ki imajo več nepremičnin, ki imajo ogromne nepremičnine. Gotovo bomo ob tem naslovili tudi vprašanje praznih stanovanj, ne sicer nujno z obdavčitvijo," je dejal minister in poudaril, da bo obdavčitev premoženja zadevala "zelo majhen del Slovencev".

Sorodna novica Davčni ukrepi naj bi spodbujali prihod visokokvalificiranih kadrov. Spremembe tudi za "normirance".

V vladi načrtujejo tudi davčne ukrepe za spodbujanje kapitalskih trgov, med njimi uvedbo individualnih finančnih računov za fizične osebe. "Ti bi omogočili menjavo finančnih instrumentov znotraj tega računa pod davčno ugodnejšimi pogoji in z manj administrativnimi obremenitvami. Pripravljamo tudi izenačitev obravnave obresti iz bančnih depozitov in donosnosti kapitalskih naložb," je pojasnil Boštjančič.

Tudi za drugi sveženj je še veliko specifičnih zahtev. "V razpravi, ki bo odprta, bi bilo treba vključiti še t. i. obdavčitve in višine pragov za dopolnilne dejavnosti," poudarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Kritiki napovedi o drugem svežnju označujejo kot nezanesljive obljube in opozarjajo na škodljivost prepogostega poseganja v davčni sistem.