Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po sprejetju sklepne izjave dejal, da je naklonjen takojšnjemu začetku mirovnih pogajanj z Rusijo, če bi ta iz Ukrajine umaknila vojsko. "Rusija se lahko z nami začne pogajati jutri in nihče ne bo čakal, le umakniti se mora z našega ozemlja," je dejal. A kot je dodal, Rusija ni pripravljena na mir.
Zelenski je opozoril tudi, da vojaška pomoč, ki jo v Ukrajino pošiljajo zahodne države, ne bo dovolj, da bi lahko Ukrajina zmagala v vojni. "Pomoč prihaja. Prihaja v velikih količinah. Je dovolj za zmago? Ne. Je pozno? Da," je dejal novinarjem ob robu mirovne konference.
Udeleženci vrha o miru so se še dogovorili, je dejal Zelenski, da bodo nadaljevali prizadevanja za "akcijski načrt za mir", s čimer se bo odprla pot do drugega mirovnega vrha. "Dogovorili smo se, da bomo v posebnih skupinah začeli pri konkretnih idejah, predlogih in razvoju, ki lahko na različne načine ponovno vzpostavijo varnost," je na skupni novinarski konferenci dejal Zelenski.
Vrh v Švici je mir ponesel bližje Ukrajini, ki pa ne bo dosežen v enem koraku, temveč bo pot do njega zahtevala potrpežljivost in odločnost, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
V sklepni izjavi so še zapisali, da je ruska vojna v Ukrajini povzročila "obsežno človeško trpljenje in uničenje", vendar morajo pri iskanju poti do miru sodelovati vse strani. Države so se zavezale k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.
"Verjamemo, da doseganje miru zahteva sodelovanje in dialog med vsemi stranmi," so še zapisali v izjavi, v kateri so voditelji držav na konferenci v Švici poudarili tudi nedopustnost uporabe jedrskega orožja in izkoriščanja prehranske varnosti v vojne namene ter nujnost izmenjave vojnih ujetnikov.
Brez podpisov vseh udeležencev
Konferenca je poudarila široko podporo, ki jo Ukrajina še vedno uživa pri svojih zaveznikih, a tudi možnosti za trajno prekinitev ognja, saj so ukrajinske sile po nedavnih vojaških neuspehih in zamudah pri zagotavljanju zahodne pomoči v slabšem položaju.
Vendar skupne izjave po vrhu niso podpisale vse udeležene države. Zmanjkali so podpisi Savdske Arabije, Indije, Južne Afrike, Tajske, Indonezije, Mehike in Združenih arabskih emiratov. Brazilija, ki je bila na seznamu udeležencev navedena kot "opazovalka", prav tako ni podpisala sporočila.
V osnutku končne izjave je bila ruska invazija označena kot "vojna", kar Moskva zavrača, izjava pa poziva k ponovni vzpostavitvi nadzora Ukrajine nad jedrsko elektrarno Zaporožje in pristanišči v Azovskem morju, je poročal Reuters. Osnutek, datiran 13. junija, poziva k spoštovanju ozemeljske celovitosti.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je predtem opozoril, da besedilo deklaracije morda ne bo dobilo soglasne podpore. "Po mojem mnenju sporočila ne bodo podpisali vsi, saj gre znova za vprašanje specifične izbire besed, vendar so tudi tisti, ki ga ne bodo podpisali, jasno povedali, da so istega mnenja, torej da se mora vojna končati," je dejal.
"Več kot se najde zaveznikov, ki bodo menili, da 'tako ne gre več naprej' ali da vse skupaj 'presega mejo', bolj se bo povečal pritisk na Rusko federacijo," je dodal.
Kremelj ni izključil prihodnjih pogovorov s Kijevom, vendar je dejal, da bodo za zagotovitev verodostojnosti morebitnih pogajanj potrebna jamstva.
Iskanje prihodnje gostiteljice
"Besedilo je uravnoteženo, upoštevana so vsa naša načelna stališča, pri katerih je Ukrajina vztrajala," je o končnem sporočilu novinarjem povedal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
"Seveda se zavedamo, da bo prišel čas, ko se bo treba pogovarjati z Rusijo," je dejal. "Toda naše stališče je zelo jasno: Rusiji ne bomo dovolili, da govori v jeziku ultimatov, kot počne zdaj."
Zelenski je vrh v letovišču nad Luzernskim jezerom označil kot izraz mednarodne podpore Kijevu, čeprav so nekateri evropski zavezniki menili, da je potreben širši doseg.
Osrednja želja organizatorjev je bila, da v nedeljo razglasijo prihodnjo gostiteljico nadaljnjega srečanja. Ena od favoritinj je Savdska Arabija, zunanji minister princ Faisal bin Farhan Al Saud pa je dejal, da je kraljevina pripravljena pomagati pri mirovnem procesu, vendar je opozoril, da bo izvedljiv dogovor odvisen od "težkih kompromisov".
Diplomatski viri pravijo, da je bil del pogovorov na vrhu tudi iskanje ravnovesja v končni izjavi med odkrito obsodbo ruske invazije v Ukrajini in besedilom, ki bi nabralo najširšo mogočo podporo.
Rusija na vrh ni bila povabljena in ga je odkrito zaničevala, udeležila pa se ga ni niti Kitajska, čeprav je vrh skušal pokazati, kako je Rusija mednarodno izolirana.
"Nihče od udeležencev 'mirovnega foruma' ne ve, kaj počne tam in kakšna je njegova vloga," je dejal Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik in zdaj namestnik predsednika varnostnega sveta države.
Švica je bila deležna tudi nekaj notranjih kritik. Nils Fiechter iz desničarske Švicarske ljudske stranke je v oddaji v ruskem mediju Russia Today vrh označil za "farso". Opozoril je, da vrh spodkopava švicarsko nevtralnost in da bi morala Rusija imeti sedež na konferenci.
Med poudarki skupne izjave tudi jedrska varnost
V ospredju konference je sicer ukrajinski mirovni načrt. Ta v desetih točkah med drugim zagovarja umik ruskih sil z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s Krimskim polotokom, kaznovanje vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešile ruske sile, in vrnitev deportiranih otrok v Ukrajino ter krepitev ukrajinske energetske, prehranske in jedrske varnosti.
V izjavi naj bi bili med drugim omenjeni tudi nedopustnost uporabe jedrskega orožja in izkoriščanja prehranske varnosti v vojne namene, predvidevala pa naj bi izmenjavo vojnih ujetnikov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prva točka osnutka skupne izjave navaja, da mora biti vsaka uporaba jedrske energije varna in da morajo ukrajinske jedrske elektrarne, vključno z elektrarno Zaporožje, delovati varno pod nadzorom Ukrajine in Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter v skladu z njenimi načeli, navaja tiskovna agencija Reuters. Vsaka grožnja ali uporaba jedrskega orožja v kontekstu potekajoče vojne proti Ukrajini je nedopustna, še piše v osnutku.
Drugi poudarek je, da se prehranska varnost ne sme uporabljati kot orožje in da morajo biti ukrajinski kmetijski proizvodi tržno dostopni zainteresiranim tretjim državam. Ob tem naj bi voditelji v izjavi posebej poudarili zagotavljanje proste in varne tržne plovbe v Črnem in Azovskem morju.
Tretja točka v osnutku pa je po poročanju Reutersa celovita izmenjava vojnih ujetnikov, vključno z "vsemi deportiranimi in nezakonito razseljenimi ukrajinskimi otroki ter vsemi drugimi nezakonito pridržanimi ukrajinskimi civilisti".
"Verjamemo, da sta za dosego miru potrebna sodelovanje in dialog med vsemi deležniki. Ustanovna listina ZN-a, vključno z načeli spoštovanja teritorialne celovitosti in suverenosti vseh držav, lahko je in bo podlaga za doseganje celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini," je zapisano v osnutku sklepov. Ob tem je zapisano tudi, da morajo biti konkretni ukrepi sprejeti z angažmajem vseh deležnikov.
Svetovni voditelji Putinov predlog za končanje vojne označujejo kot "neresen" in "lažen"
Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek, dan pred začetkom mirovne konference, na kateri želijo predstavniki približno 100 držav doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom, zatrdil, da bo privolil v prekinitev ognja, če bo Ukrajina umaknila vojake iz štirih oblasti, ki jih Rusija delno zaseda – Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. "Takoj ko bo Kijev potrdil, da je pripravljen to storiti – in začel umikati vojake in se odpovedal načrtom za vstop v Nato –, bomo nemudoma, dobesedno v tistem trenutku, prekinili ogenj in začeli pogovore," je Putin dejal v petek na srečanju z ruskimi diplomati.
Na Putinov predlog so se že odzvali številni politiki. Nemški kancler Olaf Scholz je še pred prihodom na mirovno konferenco dejal, da na vrhu G7, ki se je sklenil v petek, ni bilo razprave o predlogu Putina, saj ta predlog ni resen, označil ga je za "diktatorskega". "Vsi vemo, da ta predlog ni bil mišljen resno, ampak je bil povezan z mirovno konferenco," je dejal v pogovoru za nemško televizijo ZDF.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je načrt ruskega predsednika označila za "propagando", in ne kot učinkovito pogajalsko izhodišče, saj, kot je dejala, dejansko nakazuje, da bi se morala Ukrajina "umakniti iz Ukrajine".
Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Andrij Jermak je za BBC na švicarskem vrhu dejal, da ne bo "nobenega kompromisa glede neodvisnosti, suverenosti ali ozemeljske celovitosti" Ukrajine. Putinove pogoje za prekinitev ognja je Ukrajina sicer označila za "žaljive za zdrav razum". Britanski premier Rishi Sunak pa je v odzivu ruskega predsednika obtožil "ustvarjanja lažne pripovedi o svoji pripravljenosti na pogajanja". Dodal je, da so države, ki Rusiji pomagajo z dobavo orožja, "na napačni strani zgodovine".
Slovenska predsednica še ta mesec na uradni obisk v Ukrajino
Na konferenci, ki se bo končala danes, sodeluje tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. V prvem delu drugega dne programa je bila ena izmed govornic na delovnem omizju o humanitarnih vidikih, nastopila je tudi na delovnem plenarnem zasedanju in se udeležila sklepnega plenarnega zasedanja, na katerem se pričakuje sprejetje skupne izjave, so sporočili iz njenega urada.
Predsednica je v nastopu na omizju o humanitarnih vidikih posebej poudarila skrb za otroke, ki so med najranljivejšimi v vojni. "Letos je bilo kar 90 napadov na šole, kar še dodatno otežuje dostop do izobraževanja. Skoraj milijon otrok nima dostopa do učnih ur v živo, več kot 1,5 milijona otrok pa nujno potrebuje psihološko podporo," je dejala in spomnila, da Slovenija otrokom pomaga na različne načine.
"Tu smo zato, da spremenimo življenje ljudi, katerih vsakdanje življenje in usode so odvisni od naše sposobnosti, da živimo za prihodnost, in ne za preteklost. V teh dveh dneh smo naredili majhen korak v pravo smer. Pred nami je še dolga pot, vendar nimamo izbire. Če mednarodna skupnost resnično verjame v svetost življenja in človekovo dostojanstvo, bomo vztrajali in na koncu zmagali," je še dejala Pirc Musar.
Kot so v sporočilu za javnost napovedali v njenem kabinetu, se bo slovenska predsednica na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega še ta mesec odpravila tudi na uradni obisk Ukrajine.
Zelenski za oblikovanje mednarodnega dogovora
Rusija na vrh sicer ni bila povabljena, je pa švicarska vlada kot gostiteljica vrha sporočila, da bo cilj srečanja "skupaj opredeliti časovni načrt", kako Moskvo in Kijev vključiti v prihodnji mirovni proces. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je ukrajinski predsednik Zelenski v Švici zavzel za oblikovanje mednarodnega dogovora o končanju vojne, za katerega upa, da bi ga podprla tudi Rusija.
"Skupaj se moramo odločiti, kaj pomeni pravičen mir in kako ga doseči. Nato bomo to posredovali predstavnikom Rusije, da bi lahko na drugem mirovnem vrhu določili pravi konec vojne," je v soboto dejal Zelenski.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v soboto opozoril, da trajen mir ne sme biti dosežen za ceno "kapitulacije Kijeva".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje