Cilj konference je doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom, je pred konferenco dejala predsednica Švice Viola Amherd. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je široko udeležbo na mirovni konferenci označil za uspeh in dejal, da bodo sporazumi, ki jih bodo sprejeli na vrhu, del mirovnega procesa.

"Ukrajina si ni nikoli želela te vojne. To je zločinska in popolnoma neizzvana agresija Rusije," je dejal Zelenski.

"Tukaj, na Bürgenstocku, se ne bomo mogli pogajati ali razglasiti miru za Ukrajino, želimo pa spodbuditi proces za pravičen in trajen mir ter sprejeti konkretne ukrepe v tej smeri," je še dodala Amherd.

V ospredju konference je ukrajinski mirovni načrt, ki v desetih točkah med drugim zagovarja umik ruskih sil z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim, kaznovanje vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešile ruske sile, izpustitev ujetnikov in vrnitev deportiranih otrok v Ukrajino ter krepitev ukrajinske energetske, prehranske in jedrske varnosti.

Ker so številne točke tega načrta v trenutni fazi vojne neizvedljive, se bodo države na konferenci predvidoma osredotočile zlasti na zadnje štiri.

Mirovno konferenco je obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na vrhu dejala, da zamrznitev spora v Ukrajini ni rešitev, temveč recept za prihodnje vojne.

"Namesto tega moramo podpreti celovit, pravičen in trajen mir za Ukrajino. Takšen, ki bo Ukrajini povrnil suverenost in ozemeljsko celovitost," je dodala.

40 voditeljev držav in številni drugi diplomatski predstavniki

Kijev medtem veliko udeležbo vidi kot dokaz, da velik del sveta podpira Ukrajino. Udeležbo je potrdilo 40 voditeljev, preostale države pa zastopajo zunanji ministri ali drugi predstavniki. Prisotni so tudi predstavniki OZN-a in več drugih mednarodnih organizacij. Konference pa se ni udeležila niti Kitajska, ki meni, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja Moskve nesmiselno, organizatorjem pa med drugim očita pristranskost.

Da je to napaka zunanje politike sicer nevtralne Švice, so prepričani tudi nekateri švicarski politiki, je poročal Radio Slovenija. Vodja konference, švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, je na očitke glede odsotnosti Rusije dejal, da so ves čas poudarjali, da mirovni proces brez Rusije ni mogoč. "Bili smo odprti tudi za to možnost, a je Rusija večkrat javno poudarila, da nikakor nima namena sodelovati. Zato je to srečanje šele prvi korak, ki naj bi zagnal mirovni proces. Želimo, da se ta proces nadaljuje," je pojasnil.

Guardian, ki se sklicuje na dobro obveščene vire, ob tem navaja še, da bodo voditelji v nedeljski sklepni izjavi poudarili predvsem načela ZN-a o spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti posameznih držav. O premirju neuradno v izjavi ne bodo govorili.

Pirc Musar: Ruska agresija je resna grožnja svetovnemu redu

Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar je poudarila, da "agresija Ruske federacije proti Ukrajini predstavlja resno grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu. To neizzvano vojno dejanje proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine se mora ustaviti, ruske enote v Ukrajini pa se morajo umakniti na mednarodno priznane meje med Ukrajino in Rusko federacijo."

Kljub dejstvu, da Ruska federacija na vrhu ne sodeluje, je predsednica prepričana o nujnosti in smotrnosti izvedbe mirovnega vrha, vendar "samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. O tem pogoju se ni mogoče pogajati."

Po besedah predsednice Pirc Musar bi Slovenija pozdravila vsak konkretni načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru v Ukrajini. Slovenija, pravi, bi lahko pri tem dejavno sodelovala. "Slovenija je Ukrajini stala ob strani na vsakem koraku od začetka agresije in jo bo še naprej podpirala z razvojno in humanitarno pomočjo. Hkrati pa imamo kot nestalna članica Varnostnega sveta in država brez kolonialne preteklosti dobre stike s t. i. globalnim jugom," je še dejala.

ZDA napovedale več kot 1,5 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je pred začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici napovedala več kot 1,5 milijarde dolarjev dodatne pomoči Kijevu. Ta bo namenjena predvsem za krepitev in zaščito ukrajinskega energetskega sektorja ter za humanitarno pomoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"S temi sredstvi bomo popravili v vojni poškodovano energetsko infrastrukturo, razširili proizvodnjo elektrike, spodbudili naložbe zasebnega sektorja in zaščitili energetsko infrastrukturo," je dejala Harris in dodala, da bo ameriška pomoč Ukrajini pomagala pri odzivu na ruske napade na energetsko infrastrukturo.

Kot je pojasnila, bo za pomoč ukrajinskemu energetskemu sektorju namenjenih 500 milijonov dolarjev pomoči. Hkrati bo za reševanje nujnih energetskih potreb Ukrajine preusmerjenih še okoli 324 milijonov dolarjev iz že prej napovedanih sredstev ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID).

Nova ameriška pomoč vključuje tudi več kot 379 milijonov dolarjev za humanitarno pomoč. "To bo pomagalo pri reševanju nujnih potreb beguncev, notranje razseljenih ljudi in skupnosti, prizadetih v vojni," je poudarila Harris.

Ob tem je naznanila, da bo Washington s podporo kongresa Kijevu zagotovil še 300 milijonov dolarjev za pomoč ukrajinski civilni zaščiti.

"Ta podpora jim bo pomagala varno delovati na prvih bojnih linijah, braniti ukrajinsko ozemlje, reševati civiliste, ki so tarča napadov Kremlja, varovati ključno infrastrukturo in preiskovati več kot 120.000 registriranih primerov vojnih zločinov in drugih grozodejstev," je še dodala.

Scholz: Vsi vemo, da predlog ni bil mišljen resno

Nemški kancler Olaf Scholz je pred prihodom dejal, da na vrhu G7, ki se je sklenil v petek, ni bilo razprave o predlogu, ki ga je v petek predstavil ruski predsednik Vladimir Putin, saj ta predlog ni resen. "Vsi vemo, da ta predlog ni bil mišljen resno, ampak je bil povezan z mirovno konferenco," je dejal v pogovoru za nemško televizijo ZDF.

Putin je, kot smo že poročali, konferenco dan pred njenim začetkom označil kot trik za odvračanje pozornosti. Zatrdil je, da je Rusija pripravljena prekiniti ogenj, če Kijev privoli v umik svojih vojakov iz pokrajin Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. "Ukrajinske sile se morajo umakniti iz Ljudske republike Doneck, Ljudske republike Lugansk ter iz Hersonske in Zaporoške oblasti. Takoj ko bo Kijev potrdil, da je pripravljen to storiti, in začel umikati vojake ter se odpovedal načrtom za vstop v Nato, bomo nemudoma, dobesedno v tistem trenutku, prekinili ogenj in začeli pogovore," je Putin dejal v petek na srečanju z ruskimi diplomati.

Ob tem se je obregnil ob dogovor skupine G7, da bo 50 milijard dolarjev sredstev za Ukrajino zagotovila z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja – odločitev je označil za krajo. "Zahodne države poskušajo najti pravno podlago za prilastitev zamrznjenega ruskega premoženja v tujini, a kraja je še vedno kraja," je dejal in opozoril, da poteza ne bo ostala nekaznovana. Ruski predsednik je opozoril, da so se odnosi med Moskvo in Zahodom približali točki, s katere ni vrnitve, in spomnil, da ima Rusija največjo zalogo jedrskega orožja.

Kremelj: Zahod je nekonstruktiven

Iz Kremlja so sporočili, da se je Zahod na Putinove predloge za novo varnostno arhitekturo in mirovne pogovore z Ukrajino odzval nekonstruktivno.

Na vprašanje, ali so dobili uradne odzive na Putinove predloge, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da jih je bilo ogromno, vendar so vsi nekonstruktivni, so poročale ruske tiskovne agencije.

Izmenjava ognja med Ukrajino in Rusijo

Iz Ukrajine medtem poročajo o novih ruskih napadih. Po navedbah ukrajinske vojaške uprave v pokrajini Sumi je bil v zračnem napadu na mesto Šostka en človek ubit, štirje pa ranjeni.

Ukrajinske sile so medtem po navedbah ruskega ministrstva okrepile napade na Belgorod, v petek je bilo v raketnem napadu na večstanovanjsko stavbo ubitih šest ljudi, v napadu z brezpilotnikom v obmejnem mestu Šebekino je umrl voznik avtomobila, ena ženska iz kraja Oktjabrskij pa je umrla, ko je njen dom zadela raketa.