Zadnje tedne pred evropskimi volitvami je premier Robert Golob obiskal različne zdravstvene ustanove in tam kot slavnostni govornik napovedal razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob drugi obletnici vlade je napoved ponovil in dodal, da bo šlo za revolucijo v našem javnem zdravstvenem sistemu.
Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo, ki se kaže v odhodih zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Več kot 1500 jih ima odprte espeje, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1000.
Gosti v studiu so bili: Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda, predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Jelka Godec, kirurg Tomislav Klokočovnik, Jasna Humar, v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo, Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Prek Zooma pa se je priključil še Ivan Simič iz medicinskega centra Crystal.
Obračun s tako imenovanimi dvoživkami
Navdih za obračun z zdravniki z dvojnimi praksami, tako imenovanimi dvoživkami, je vlada našla pri direktorici novomeške bolnišnice. Točneje, pri njenem odzivu na zdravniško stavko. Milena Kramar Zupan je namreč takoj napovedala, da bo stavkajočim odvzela soglasja za delo drugje, je poročal novinar Tarče Klemen Košak.
"Takrat smo dobili tudi mi ideje, kako spreminjati zakon o zdravniški dejavnosti. In verjamemo, da prav s to razmejitvijo med javnim in zasebnim, pa nobenega ne bomo prepovedovali, želimo krepiti oboje, bomo pa poskrbeli, da ne bo škodljivega prepletanja," je povedal predsednik vlade Robert Golob 20. maja.
O tem je nato v času kampanje za evropske volitve govoril skoraj vsakič, ko je stopil pred kamere. Petnajstega maja je povedal, da bo delo v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje pa prepovedano. Pet dni pozneje je povedal, da se bo končno vedelo, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost. Konec meseca pa je izjavil, da bodo praksam dvoživk končno naredili konec, saj je prav to tisto, kar razkraja sistem.
Kam so šli kirurgi iz novogoriške bolnišnice?
Pred dobrim mesecem je pet kirurgov novogoriške bolnišnice podalo odpovedi. Med ustanovitelji Kirurškega centra Hipokrat v Novi Gorici so trije od teh petih kirurgov. To so Mitko Avramski, Samo Turk Belčnik in Aleksander Dolgan. Izjave niso želeli dati ne kirurgi ne vodilni v novogoriški bolnišnici. Za Tarčo se je oglasila samo predsednica sveta bolnišnice Alenka Kolar.
"Za teh pet kirurgov ne vem niti imen in priimkov, vem pa, da so bili ti med bolj pridnimi. Verjetno težko gledajo tiste, ki dobivajo enake plače in so manj pridni. Celotno zdravstvo ima to težavo, da ljudje niso plačani po storilnosti, ampak so plačani, če kaj delajo ali če nič ne delajo," je povedala.
Kirurgi naj bi želeli vodstvo bolnišnice prisiliti, da jih najame kot zunanje sodelavce – prek drugačnih pogodb in z višjimi plačami. "Mislim, da je to način izsiljevanja. Če bi se vsi zdravstveni delavci dogovorili, da grejo vsi na espeje in se potem najame nazaj samo pridne, bi bila situacija drugačna. Če pa se nekdo tako odloči, pa ne vem, ali bo direktor privolil v to," je povedala Kolar.
Kaj bi sledilo, če novogoriška bolnišnica popusti?
Radiologi so sicer to od bolnišnice že izsilili. Odpovedi so dali lani, zdaj pa za bolnišnico in druge javne zavode delajo prek espejev. Eden od njih, sin Konrada Kuštrina, Luka Kuštrin, ki dela tudi v Hipokratu, je v dobrem letu dni prek espeja od novogoriške bolnišnice dobil 25.000, od celjske 31.000, od Zdravstvenega doma Nova Gorica pa 42.000 evrov, skupno slabih 100.000 evrov. Radiologija je namreč v veliki meri že privatizirana. Številne bolnišnice se zanašajo na zunanje radiologe.
"Če bo vodstvo v to privolilo, so drugi zdravniki v bolnici bedaki, če ne bodo naredili istega in sami zahtevali podjemne pogodbe z bolnišnico. Saj lahko se gremo to, ampak zavedati se moramo, da Slovenija, ZZZS nima toliko denarja, da bi vse zdravnike plačeval po podjemni pogodbi. Toliko moramo biti realni. Če bodo to naredili, lahko pričakujejo osip vseh zdravnikov," je povedal kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.
Več bolnišnic sicer najema zunanje zdravnike različnih strok.
Tudi novomeška bolnišnica ne opravi dela samo z redno zaposlenimi
Bolnišnica Novo mesto je pred kratkim praznovala 130-letnico. Predsednik vlade na slovesnosti ni skoparil s pohvalami. Poslujete ne samo pozitivno, ampak najboljše, ste najboljša bolnišnica po ekonomskih kazalnikih v državi. "Prav tako je izkazal navdušenje nad direktorico Mileno Kramar Zupan. Imate to srečo in lahko ste ponosni, da imate izjemno vodstvo."
Tako kot druge bolnišnice tudi novomeška dela ne zmore opraviti samo z redno zaposlenimi. Prek različnih pogodb najema zunanje sodelavce, kot je kirurg in travmatolog Anže Kristan. Do leta 2022 je bil zaposlen v Kliničnem centru Ljubljana, zdaj pa je zasebnik. Je solastnik podjetja Althea, najemata pa ga tako novomeška kot novogoriška bolnišnica. V novomeški bolnišnici opravi od osem do 12 posegov na mesec, plačan je povprečno dobih 3500 evrov na mesec za približno 40 ur dela. Plačilo je torej približno 85 evrov na uro. Tudi on ni želel podati izjave.
Najeti zdravniki so za bolnišnico cenejši od redno zaposlenih
Novomeška bolnišnica še veliko bolje plačuje zunanjega anesteziologa Darka Janežića, ki je sicer zaposlen v podjetju Kirurški sanatorij Rožna dolina. V zadnjih treh mesecih mu je bolnišnica plačala povprečno 11.000 evrov za 60 ur na mesec.
V primerjavi z zdravnikom, ki je redno zaposlen v bolnišnici, je plačilo visoko. Najvišja osnovna plača zdravnika v javnem sektorju je 5000 evrov bruto. Deljeno s 176 urami na mesec to pomeni urno postavko dobrih 17 evrov neto. Najeti zdravniki so za bolnišnico vseeno cenejši od redno zaposlenih. "Espejem ne plačujemo ugodnosti iz kolektivne pogodbe: dopustov, bolniških staležev, izobraževanj, regresov in tako dalje. Najamemo jih takrat, ko jih potrebujemo in za točno določeno delo," je pojasnila Milena Kramar Zupan.
Pri anesteziologu Darku Janežiću, ki za 60 ur dela stane 11.000 evrov, pa je poudarila učinkovitost. "V primerjavi z redno zaposlenimi je učinkovitejši, saj opravi bistveno več storitev na uro od redno zaposlenih z vsemi ugodnostmi iz kolektivne pogodbe."
Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepleteni, da bi lahko imela prepoved dvojnih praks škodljive posledice?
Vlada tega vprašanja očitno še ni v celoti premislila. Zaznati je tudi, da je predsednik strateškega sveta za zdravstvo Brecelj – znotraj katerega že dalj časa razpravljajo o tej temi – bolj zadržan od premierja. "Mi smo se izogibali izrazu prepoved. Ampak pravila igre, kdo lahko sodeluje v javnem zdravstvu, v javnem sistemu, kakšni so pogoji, da lahko sodeluje z drugimi izvajalci, pod kakšnimi pogoji ... na tem področju je kar neurejeno," je povedal.
Strokovna literatura pravi, da popolne prepovedi ni v nobeni evropski državi. Imeli sta jo Portugalska in Grčija, a sta jo umaknili. "Poskus prepovedi je propadel zaradi nezmožnosti, da bi jo uveljavili. V nekaterih državah je prepoved dvojnih praks povezana tudi z odhodi zdravnikov iz javnega v zasebni sektor," so zapisali v izjavi.
Primer direktorja celjske bolnišnice
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako "dvoživka", je poročala novinarka Anja Šter.
Tarča je pred štirimi meseci direktorja celjske bolnišnice, kardiologa Dragana Kovačiča, povprašala o njegovih zaslužkih na popoldanskem delu, ki ga opravlja čez cesto, v kardiološki ambulanti celjskega zdravstvenega doma. "To ni nobena skrivnost. To je logični sklep, da neki določeni del delaš drugje, ker je plačilo boljše," se je glasil njegov odgovor.
Zgodilo se ni nič. Predsednik vlade Golob je sicer situacijo posredno komentiral v državnem zboru, rekoč: "Pri sosedih si odpirajo programe, ki tam nimajo česa iskati, zato, da lahko popoldne opravljajo dodatno delo. [...] Mogoče bo kakšen direktor zaradi tega ugotovil, da pač ne zmore več svojih nalog." Predsednik sveta bolnišnice Tomaž Subotič je takrat izrazil zelo jasno stališče, češ da je neprimerno, "da hodijo čez cesto". A že čez nekaj dni je Subotič, ki ga je imenovala ta vlada po aferi z zamenjavo bolnikov, prikimal vodstvu in njihovim razlagam, da niso ugotovili nepravilnosti pri Kovačičevem delu zunaj bolnišnice.
Se je pa od zadeve Kovačič spremenilo to, da so v bolnišnici najeli komunikacijsko agencijo Pristop. Za boljše komuniciranje so jim v štirih mesecih nakazali dobrih 26 tisoč evrov. Kovačič se sicer na klice Tarče ne odziva; bolnišnica pa je sporočila, da je na letnem dopustu in ni odgovorila na druga vprašanja.
Novo kardiokirurško središče
Ne le, da vodstvo ostaja, vlada je šla celjskemu direktorju še dodatno na roko: odobrili so denar za vzpostavitev četrtega kardiokirurškega centra za 1,7 milijona evrov, in to kljub nasprotovanju kirurgov iz Ljubljane in Maribora. Ti v protestnem pismu pišejo, da gre za "nenačrtno rabo davkoplačevalskega denarja, ki bo vodila v slabitev obstoječih centrov".
Do centra je kritičen tudi nekdanji direktor celjske bolnišnice in član sveta zavoda Samo Fakin, ki meni, da gre za politične povezave in lobiranje pri ministrici za zdravje. "Zadnji dve leti denar usmerja ministrstvo za zdravje. Tukaj je mogoče pririniti različne interese, programe kot dodatke. Če hočete, lahko temu rečete tudi neke vrste korupcija." Kako to pojasnjuje ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel? "Pobuda je prišla iz Celja. Imeli smo strokovne podlage in se na osnovi vseh teh pobud odločili za ta korak."
Je ključni motiv v ozadju tega centra, da bi vodstvo bolnišnice prišlo do enega najbolj dobičkonosnih programov – vzpostavitve srčnih zaklopk skozi žilo? Poseg je vreden več kot 30 tisoč evrov, izvajalcem lahko ostane tudi 12.000 evrov zaslužka. Pred tremi leti so ga v Celju že izvajali, a so ga morali ustaviti, ker niso imeli stalnega centra. Fakin "ne more izključiti", da gre za interes dobička Dragana Kovačiča.
Lani je v celjski bolnišnici operacije na srcu po dogovoru z nekdanjim zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom že izvajal kirurg Tomislav Klokočovnik. Kot koncesionar je gostoval s svojim kardiovaskularnim centrom, a je delo tam prekinil, ker od ministrstva ni prejel dovoljenja.
Večna težava, koliko ZZZS plača za posamezno storitev
Viri Tarče opozarjajo na dvigovanje cen pri določenih storitvah, kar po njihovem mnenju močno koristi zasebnikom. Cena kolonoskopije, pregleda, ki se v programu SVIT izvaja po tekočem traku, se bo z julijem dvignila za polovico, z 260 na skoraj 390 evrov. Poleg UKC-ja Ljubljana, Onkološkega inštituta in UKC-ja Maribor so lani največ teh pregledov opravili še v Diagnostičnem centru Bled in na Kliniki Doktor 24. Prihodki obeh zasebnih centrov so v zadnjih letih sicer poskočili, Diagnostičnemu centru Bled z 8,6 milijona v letu 2019 na 13,3 milijona evrov v letu 2022, Kliniki Doktor 24 pa so se povečali s skoraj treh milijonov na šest milijonov evrov v lanskem letu.
Medtem največje bolnišnice zatrjujejo, da so pri najzahtevnejših posegih podplačane. Najdražji bolnik je denimo lani UKC Ljubljana stal 800 tisoč, od zavarovalnice pa so prejeli zgolj 50 tisoč evrov. Tako ne preseneča, da se tudi javne bolnišnice, in ne zgolj zasebne, usmerjajo v bolje plačane storitve.
In kje so tukaj bolniki? V primežu interesov v zdravstvu in dolgih čakalnih vrst so prepuščeni sami sebi, znajdejo se vsak po svoje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje