"Danes je poseben dan v odnosih med Slovenijo in Ukrajino. S predsednikom Zelenskim
sva podpisala varnostni sporazum med obema zavezniškima državama. To je pomemben dokaz naše močne in stalne podpore državi," je ob tem na omrežju X zapisal premier Golob.

Kakšna je vsebina sporazuma?

Slovenija se s sporazumom, ki sta ga podpisala Golob in Zelenski, zavezuje, da bo raziskala vse možnosti, da bi Ukrajini še naprej nudila potrebno varnostno in obrambno podporo. V letih 2022, 2023 in 2024 je Slovenija Ukrajini zagotovila 13 svežnjev vojaške pomoči. Enako raven pomoči pa namerava zagotoviti tudi v letošnjem in prihodnjih letih, piše v sporazumu.

Hkrati se je Slovenija zavezala, da bo letos prispevala dodatnih pet milijonov evrov za humanitarno pomoč in obnovo Ukrajine, pa tudi za program Žito iz Ukrajine in za blaženje posledic vojne v Ukrajini za prehransko varnost. Poleg tega se je Slovenija zavezala podpori reformnim ukrepom Ukrajine, ki so bistveni za njeno približevanje Evropski uniji in zvezi Nato.

Sporazum vsebuje tudi obsodbo ruske agresije in neomajno podporo Slovenije ozemeljski celovitosti Ukrajine ter zavezanost skupnim vrednotam, od demokracije do varovanja človekovih pravic in svoboščin. Državi tudi ugotavljata, da Ukrajina in Evropa ne bosta varni, dokler ne bo vzpostavljen pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval pravice Ukrajine v skladu z mednarodnim pravom.

Državi potrjujeta zavezanost preiskovanju in sodelovanju

Državi potrjujeta zavezanost preiskovanju odgovornosti za zločine, storjene v Ukrajini ali proti njej, vključno z zločinom agresije. Prav tako se strinjata, da mora Rusija odgovarjati za izgube ali škodo, povzročeno Ukrajini, in da je Rusija finančno odgovorna za dolgoročno obnovo Ukrajine.

Ruska državna sredstva bi morala ostati zamrznjena, dokler Moskva ne plača škode, ki jo je povzročila Ukrajini, še piše v sporazumu.

Slovenija in Ukrajina bosta prav tako še naprej poglabljali obveščevalno in protiobveščevalno sodelovanje ter si prizadevali za preprečevanje in odvračanje kibernetskih napadov, kibernetskega vohunjenja in hibridnega vojskovanja.

V primeru prihodnjega oboroženega ruskega napada na Ukrajino se bosta Ljubljana in Kijev na zahtevo enega od njiju v 24 urah posvetovala in določila ustrezne nadaljnje korake. V takih okoliščinah bi Slovenija Ukrajini po potrebi lahko zagotovila hitro in trajno politično, varnostno, vojaško, humanitarno in gospodarsko pomoč.

Vlada je sicer varnostni sporazum, kakršnega je Ukrajina že podpisala s številnimi državami, začela pripravljati spomladi. Predsednica države Nataša Pirc Musar je sprva napovedala, da ga bo podpisala med obiskom v Kijevu konec junija, a se je zapletlo, ker Ukrajina ni podprla osnutka, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.

Ker sporazum še ni bil v celoti usklajen, ga Golobu z Zelenskim ni uspelo podpisati niti na nedavnem vrhu zveze Nato v Washingtonu. Voditelja sta ga nato vendarle podpisala danes ob robu zasedanja Evropske politične skupnosti v Veliki Britaniji. Sporazum je sicer prejšnji teden potrdila vlada, z njim pa se je na zaprti seji seznanil tudi odbor DZ-ja za zunanjo politiko (OZP).